Gruzija – biser Kavkaza (2)

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 17. oktober 2019 / 15:52  

Prestolnici Slovenije in Gruzije sta od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pobrateni mesti. Povezava med obema državama pa izvira še iz davnih časov argonavtov. Jazon je namreč prav v Gruziji ukradel zlato runo in z njim po Savi in Ljubljanici bežal vse do Ljubljane, kjer naj bi po eni od različic zgodbe ubil zmaja, ki je še danes simbol mesta. Grški junak, ki naj bi bil tudi prvi Ljubljančan, pa je mimogrede, ko je svojo ladjo selil na obalo Jadrana, ustanovil še Vrhniko.

Z miti pa je povezan tudi nastanek mesta Tbilisi. Kralj Vakhtang Gorgasali naj bi se iz takratne prestolnice Mtskheta, ki je še danes priljubljeno romarsko središče v Gruziji, odpravil na lov južno od mesta. S puščico je ranil jelena, ki pa ga je pozdravil vroči vrelec. Druga, precej manj pravljična različica zgodbe pa pravi, da je kralj ubil fazana in ga v vročem vrelcu tudi skuhal. Ne glede na to, katera je resnična, pa naj bi bil Vakhtang nad zdravljenjem (ali pač kuhanjem) v vročih izvirih tako navdušen, da je dobrih petsto let pred našim štetjem tam ustanovil mesto in ga poimenoval Tbilisi, kar pomeni vroči izvir. Teh je v okolici mesta okoli trideset, z žveplom bogata voda pa še danes velja za zdravilno in jo s pridom uporabljajo v javnih kopališčih, nekakšni gruzijski različici turškega hamama. Prav tako kot v hamamu tudi med obiskom gruzijske kopeli lahko pričakujete popolno razvajanje, vključno z masažo.

Po prijetni sprostitvi se prileže sprehod po mestu. Večina starega dela je povsem obvladljiva peš, če se odpravimo v kakšno od predmestij ali denimo na avenijo Rustaveli, ki velja za eno bolj živahnih v mestu, pa sta na voljo dve liniji podzemne železnice ali pa kakšna od številnih maršrutk – minibusov, kakršne poznajo tudi po drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Med številnimi znamenitostmi v mestu si velja ogledati utrdbo Narikala, od koder se razprostira čudovit pogled na mesto, na vrh pa vozi tudi kabinska žičnica. Med številnimi cerkvami je težko spregledati cerkev sv. Trojice na levem bregu reke Kure, ki je vidna domala na vsakem koraku v starem delu mesta, kjer sicer arhitekturno najbolj izstopa stavba lutkovnega gledališča. Za tiste, ki jim je bližje vrvež nakupovalnih mestnih četrti, pa je obvezen sprehod po aveniji Rustaveli v novem delu mesta, kjer sta tudi opera in parlamentarna stavba. Obiskovalec nikakor ne more spregledati sodobne arhitekture, ki je umeščena v staro mestno jedro. Med sodobnimi stavbami morda najbolj izstopa konstrukcija Mosta miru, ki so mu domačini, nič kaj navdušeni nad tovrstnimi arhitekturnimi eksperimenti, nadeli več »ljubkovalnih« imen, tudi Pampers, saj naj bi spominjal na otroške plenice. Ne glede na to, kaj si mislimo o sodobnih zgradbah v mestu, pa je težko zanikati, da mu dajejo posebno noto.

(Nadaljevanje prihodnjič)