Jesen

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 15. oktober 2019 / 16:04  

Globoko smo že v jeseni, čeravno je astronomski datum naznanil ekvinokcij že skoraj pred enim mesecem. Zame je jesen tedaj, ko gozd spremeni svoje barve. Odene se v oker, rjave, rdeče in oranžne odtenke. Ko je sonce že nižje na nebu in se sence podaljšajo, je svetloba drugačna. Vročina pojenja, jutra so sveža, čez dan pa je še zelo toplo. Ko listje odpada, gozdne poti dobijo perzijsko preprogo, ki daje koraku mehak oprijem. Ljudje govorijo o frekvencah, ki so zdravilne – šumenje vode, bitje srca, vibriranje dreves. Zame je zdravilna frekvenca šelestenje listja. Ko hodim po gozdu, ga kdaj spravim na kupe, človek bi se kar povaljal v njem. Kostanj že pada na tla, čeprav so ježice še povsem zelene. Gobarji pridno polnijo košare, jaz pa se tega hobija še nisem priučila. Očitno bo tudi letošnja jesenska priložnost šla mimo. Če le morem, se vsak dan želim naužiti vsaj malo teh barv, šumenja in mehkobe tal. Zelo vesela in hvaležna sem, da živimo na takem delu zemlje, kjer lahko uživamo v opazovanju in spreminjanju štirih letnih časov. Če bi bila na ekvatorju, bi bilo celo leto isto. Če bi živela na severu, bi imela le dolga poletja in neskončne zimske noči. Morda bi bilo v Sredozemlju še sprejemljivo, vendar je tudi tam poleti peklensko vroče. Mi pa lahko pozimi uživamo v snegu in mrazu, spomladi v rumeno-zeleni barvi listja, ki poganja z nežnimi popki, poleti v toplih večerih in nočeh, ko grem spat kar ven na travo, in jeseni v prečudovitih barvah listja, ki odpada z dreves in posipa tla.

Na vrtu sem pobrala zelenjavo, da bomo imeli prostor za odlaganje pepela. Odkar smo namestili peč na pelete, imamo dvojno količino pepela, kar je vse gnojilo za vrt. Torej sem morala narediti na vrtu prostor. Zelenjave je ravno za sproti, ni česa vlagati in konzervirati. Pol vrta je praznega, na drugi polovici pa je kljub zakasnelemu sejanju dobro uspel motovilec. Če bo le še nekaj toplih dni, ga bomo lahko jedli že sedaj, sicer le spomladi. Vrtno mizo prestavljamo in lovimo sonce. Gotovo smo zadnjič pekli na žaru, čeprav sem že pri nas videla, kako ljudje celo zimo uporabljajo žar kar na balkonu. Rože so še na oknih, pravzaprav so sedaj najlepše. Še vedno je toplo, ni pa vročine. Nočni hlad jim kar malo spremeni barve, postanejo intenzivnejše. Moje rože so letos grozne. Preživele so gotovo že tri sezone in sedaj so dokončno odslužile svojo življenjsko dobo in gredo na kompost. Ko odstraniš rože, so okna umazana, vsaj pri nas je tako. Bila sem jasna zagovornica, da je čistiti okna enkrat letno povsem dovolj. Sedaj kaže praksa, da je dvakrat letno premalo in še vmes okna iz dnevnega prostora očistim kar tako spotoma, sicer se vidi ven megleno. Stisnili smo jabolčni sok, ki bo v enem mesecu pošel, in naročili bomo še eno serijo. Taka so pri nas jesenska opravila …