Lovro Pogačnik na čelu obrambe v Narodni vladi za Slovenijo

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Domov / nedelja, 18. avgust 2019 / 11:02  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (212)

Pravijo, da kogar bogovi ljubijo, umre mlad. To je doletelo tudi Lovra Pogačnika, ki se je rodil 16. avgusta 1880 v Kamni Gorici in je umrl 5. oktobra 1919 v Ljubljani zaradi pljučne bolezni – star 39 let. Ko je bil star 28 let, je 31. oktobra 1918 ob prevratu, to je razpadu Avstro-Ogrske, prevzel v Narodni vladi za Slovenijo poverjeništvo za deželno brambo, ki ga je vodil v zelo težavnih razmerah do 20. januarja 1919, ko je Narodna vlada za Slovenijo z odločbo iz Beograda prenehala delovati.

Gimnazijo je zaključil v Ljubljani, pravne nauke z doktoratom pa leta 1906 v Gradcu. Nato je bil dve leti v sodni, potem pa v odvetniški praksi in je leta 1909 vstopil v službo pri kranjskem deželnem odboru v Ljubljani, kjer je postal leta 1910 deželni komisar, leta 1912 pa deželni tajnik.

Bil je učenec in pristaš dr. Janeza Evangelista Kreka. Leta 1907 se je posvetil delu v Slovenski krščanski socialni zvezi, 10. novembra 1907 pa je prevzel predsedništvo novoustanovljene Zveze telovadnih odsekov v Slovenski krščanski socialni zvezi, ki so se od leta 1909 imenovali Orli. Pod njegovim vplivom je telovadna zveza leta 1913 imela že 168 odsekov s 5.228 člani.

Po smrti državnega poslanca dr. Ignaca Žitnika je kandidiral v njegovem volilnem okraju notranjskih kmetijskih občin; 19. maja 1914 je uspel proti Josipu Lavrenčiču iz Narodne napredne stranke s 5130 proti 4223 glasovom. Tako je postal najmlajši državni poslanec (star 34 let) v dunajskem parlamentu. Leta 1917 je v parlamentu vzbudil pozornost v svoji polemiki z nemškim koroškim poslancem Lutschounigom.

Ob prelomu v Slovenski ljudski stranki novembra 1917 se je uprl dr. Šusteršiču in se pridružil Andreju Kalanu ter bil na zboru strankinih zaupnikov 27. decembra 1917 poleg Grafenauerja in Fona izvoljen za podnačelnika Slovenske ljudske stranke. V deklaracijskem gibanju v letih 1917 in 1918 je na številnih shodih in taborih utiral pot misli politične osvoboditve in narodnega zedinjenja. Pri tem je bil posebno pomemben shod koroških Slovencev v hotelu Trabesinger v Celovcu. Februarja 1919 je bil izvoljen za poslanca v prvo narodno predstavništvo v Beogradu, kjer je stopil v tesnejše zveze s hrvaško krščansko socialno stranko ter se vneto udeleževal njenih shodov, zlasti v Slavoniji.

Ob izrednem narodno-političnem delu se je ukvarjal tudi s poezijo. V letih od 1899 do 1904 je pod svojim imenom in psevdonimom Leon Levič objavljal lirične pesmi v Zori in Domu in svetu, to je zabavno-poučnem listu za katoliške bralce, ki se je pozneje razvil v izrazito literarno revijo. V Ljubljani ga je ustanovil filozof in teolog Frančišek Lampe in ga urejal do smrti.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Martinj Vrhu nad Selci pri Škofji Loki se je 13. 8. 1835 rodil naravoslovec in leposlovec, vajevec Ivan Tušek. Vajevci so bili ljubljanski gimnazijci, ki so v letih 1854 in 1855 skrivaj vadili v slovenskem jeziku in izdajali literarno glasilo Vaje.

V Železnikih se je 15. 8. 1808 rodil pesnik, prevajalec in duhovnik Jernej Levičnik. Sodeloval je z A. M. Slomškom in objavljal v Krajnski čbelici.

V Gorjah pri Bledu se je 18. 8. 1857 rodil čebelar Jernej Černe. Leta 1895 je v založbi Kmetijske družbe izdal knjigo Umno čebelarstvo.