Jan Bizjak / Foto: Tina Dokl

Blejskim parkom vračajo življenje

Doktor agronomije Jan Bizjak s sodelavci skrbi za hortikulturno urejenost zelenih javnih površin v blejski občini. »Bledu je že sama narava dala izjemno darilo. Z urejeno okolico, odnosom do urejenih površin, skrbjo za stoletna drevesa in z zasaditvijo novih, z urejanjem travnatih površin, gredic pokažemo, da to znamo ceniti in da smo hvaležni za to, kar imamo,« je poudaril poklicni blejski vrtnar, ki je že od otroških let zelo povezan z naravo.

Četudi gre samo za eno samo drevo, je prav, da ohraniš njegovo življenje, je prepričan Jan Bizjak, ki je s Petrom Vukotičem ne tako dolgo nazaj rešil propada japonski javor, ki bi ga investitor na neki lokaciji na Bledu zaradi gradnje posekal. »Javor ne raste tako hitro, a ta je zagotovo star več kot trideset let. Cel projekt je bil, da smo ga izkopali in prepeljali ter na novo zasadili na območju osrednjega blejskega parka.« Precej se je Jan Bizjak poglobil v zgodovino blejskih parkov, saj so ti v preteklosti že imeli pomembno vlogo in so bili ena blejskih znamenitosti. Na začetku prejšnjega stoletja so bili parki v lasti lastnikov vil, urejali so jih njihovi vrtnarji. Osrednji park, ki leži pod sedanjo občinsko stavbo, je leta 1890 uredil švedski arhitekt Karl Gustav Svensson, leto kasneje sta vrtnarja, brata Matevž in Joža Čop, po vzoru Svenssona zasnovala še zdraviliški park. Pomembna prelomnica je bilo leto 1938, ko je takratni župan vzel posojilo, parke odkupil in jih odprl za javnost. Po vojni so bolj ali manj ohranjali obstoječe stanje. V osrednjem delu parka niso samo avtohtone vrste dreves, ampak tudi drevesne vrste, ki prihajajo iz drugih delov sveta, kot so ginko, čuga, srebrna smreka, tulipanovec. Ohranjeni so divji kostanji, a obsežnejšim novim zasaditvam teh Jan ni naklonjen, ker je divji kostanj občutljiv na množico bolezni. Zadnje večje zasaditve so bile na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je nov zasaditveni načrt pripravil Janez Petkoš. Tedaj so od dreves zasadili največ tis, ki je v Sloveniji zaščiteno drevo. »Tisa je lepo, nezahtevno, trdoživo zimzeleno drevo. Edina njena slabost je strupeno seme,« je pojasnil blejski vrtnar, ki si s sodelavci na Infrastrukturi Bled prizadeva, da Bledu z okolico vrnejo podobo zelenega raja. Ne samo za turiste, ampak predvsem za domačine, ki se sprehajajo okrog jezera in radi občudujejo naravo. »Še spodbudnejše je, da bomo tudi zaradi posluha občine zasajanje nadaljevali v prihodnjih letih, da bo Bled vse bolj zelen in cvetoč, kot si to zasluži.«

Mogočna bela topola

Spomladi je ob jezerski obali cvetelo pet tisoč narcis, ki so jih barvno dopolnjevale spominčice in marjetice, modra in bela barva. Obiskovalci so dejansko dobili občutek »pomladi na Bledu«. Poleti prevladujejo rumena, vijolična in bela kombinacija. »To je kulisa umetnice narave, njenih cvetočih travnikov, v kateri lahko opazimo veliko teh kombinacij; bele ivanjščice, penuše in rmani, rumene nokote, zlatice in regratovi cvetovi, vijolične detelje, grabljišča in žajblji. Pri zasaditvah imam rad umirjeno-pestro, najraje kombiniram trajnice in enoletnice, zasajamo pa po različnih višinah, tako kot si v naravi sledijo gozd z visokimi drevesi, nižje grmovnice in pokrivna podrast s cvetlicami, ki preprečuje izhlapevanje in erozijo.« Tudi na travnikih boste v pestri mavrični paleti rastlin našli od nizkih pokrovnih plazečih belih detelj pa vse do metrskih trav in cvetlic. V cvetličnih gredah so jeseni najlepše hermelike, okrasne trave in astre, in če je lepa jesen, so v polnem razcvetu še dalije, tagetesi, verbene, begonije. V zimski pravljici svoje mesto dobijo mačehe in rese. »Všeč mi je ''star'' način zasajevanja, ki posnema naravo. Kombinacije listavcev in iglavcev s cvetočimi grmovnicami in cvetličnimi gredami in urejenimi zelenicami, ki poskrbijo za piko na i. Iglavci so najlepši pozimi – ena od čudovitih blejskih jelk ima več kot sto let, listavci pa so najlepši spomladi in jeseni, ko zamenjajo svojo barvito obleko.« Med najstarejšimi drevesi v parku kraljujeta mogočna bela topola, ki sta bila najverjetneje zasajena okrog leta 1890. Že pred tridesetimi leti sta v višino merila 36 metrov, njun obseg pa je presegal štiri metre.

Plevela ne zanima njegov doktorat

Jan Bizjak je Leščan. Študiral je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kot najboljšemu študentu v generaciji so mu na fakulteti ponudili mesto mladega raziskovalca. Še pred zaključkom doktorata se je pridružil ekipi v Garden Village na Bledu in zasadil sadno-zelenjavni in zeliščni vrt, čigar posebnost je, da si njihovi gostje pridelke lahko naberejo in pripravijo. Zanj je skrbel dobra tri leta, njegovo delo so prepoznali na Infrastrukturi Bled in ga lani povabili k sodelovanju. Tudi sam je začutil, da si Bled zasluži dolgoročen pečat na področju hortikulturne ureditve. »Na koncu verjamem, da bomo izoblikovali čudovito zeleno kuliso,« je prepričan Jan Bizjak, ki ima, kot pravi, odlične sodelavce in pridne znanja željne študente, ki k njemu prihajajo na prakso. Četudi z doktoratom v žepu je prepričan, da tudi pletje plevela potrebuje njegov par rok. »Vsak poklic in vsako delo in opravilo je oz. bi moralo biti enako vredno in cenjeno, najpomembneje pa je, da ga opravljaš z zglednim in spoštljivim odnosom in v njem uživaš.«

Kmetija mu je dala drug pogled na življenje

»Hvaležen sem, da sem imel možnost odraščanja na kmetiji. Pomagal sem pri raznoraznih opravilih: košnji, pobiranju hrušk ... Dobil sem delovne navade in zdrav kmečki pogled na življenje, hvaležen odnos do hrane, ki jo sam pridelaš. Moje navdušenje nad vsem, kar je povezano z naravo, se je z leti samo krepilo. Minulo zimo sem bil vključen v zelo lep projekt v Halozah in na Kumu, v oživljanje travniških sadovnjakov. S prijateljem Janijem Gačnikom sva bila izbrana na natečaju, tamkajšnjim ljudem pa smo v okviru slovensko-evropskega projekta strokovno pomladili 650 visokodebelnih dreves, lastniki sadovnjakov pa so za pomladitev nasadov prejeli še mlade sadike visokodebelnih dreves starih sort. Ena mojih velikih želja je, da bi se vrnilo sajenje visokodebelnih travniških sadovnjakov; na poti na Blejski grad smo s sodelavci na pobudo župana in občine na primer že zasadili tepke. V Sloveniji bi glede na naravne danosti s tem zasadili bregove, preprečili erozijo in ji vrnili čudovito kuliso. Poleg tega je delo z naravo, četudi samo uro na dan, najboljša antistresna terapija.« Navdušen je nad tem, da je občina Bled družinam novorojencev letos prvič podarila sadike starih sort jablan. Doma v Lescah v prostem času s partnerico Nino ureja kolekcijski sadovnjak starih odpornih sort sadnih dreves in jagodičevja z namenom, da bo ljudi lahko izobraževal o izbiri, zasajanju in cepljenju tolerantnih sort, izmenjavi cepičev, pravilni rezi rastlin in podobno. Z vizijo, da bi s pomočjo naravne selekcije v naravi obdržal samo odporne oziroma tolerantne sadne vrste in sorte, na način kot to že tisočletja vzorno in uspešno počne mati narava.

»Tudi na Bledu smo v tem kratkem času naredili veliko lepega. Mislim, da so to začeli prepoznavati tudi domačini in da se jim vrača zaupanje, ki je bilo porušeno z občutkom, da se vsepovprek samo ''žaga''. Je pa to dolgotrajen proces, ker delamo na vseh aspektih: drevesih, cvetočih grmovnicah, rožah, travnatih zelenicah v celotni blejski občini in ne le v blejskih parkih. Letos se nam je pridružil še Borut Škarja, arborist, plezalec, tako da dejansko lahko celo leto delamo na drevesih, jih strokovno negujemo, skladno z arborističnimi smernicami. Povezujemo se z lokalnimi izvajalci in dobavitelji, zato sadike rož in v manjši meri tudi dreves kupujemo pri lokalnih pridelovalcih,« je še pojasnil Bizjak in v smehu dodal, da naj tisti, ki si prisvojijo cvetlice v blejskem parku, raje pridejo kar k njemu ponje, da jih ne bo treba ponovno saditi.

Ko bo vse urejeno, bo odnos ljudi spoštljivejši

O vsakem drevesu bi imel kaj povedati. Vrbe žalujke so od nekdaj prisotne ob vodi in nekaj najlepšega je, ko njene veje padajo v vodo in ribam ter racam nudijo senco. »Vedno je treba imeti v mislih, da ni pomembno samo tisto, kaj je dobrega za ljudi, ampak za vsa živa bitja,« je prepričan. Svoje navdušenje do rastlin in spoštljivega odnosa do zelenega in urejenega okolja rad prenaša na druge, veliko predava o tem in piše članke. »Moja vizija je, da ko bodo na Bledu zelenice zelo lepo urejene (ravno se ukvarjamo z njihovo sanacijo po postavitvi namakalnega sistema), in ko bodo vsi deli parka taki, kot si zaslužijo, potem bo tudi odnos ljudi do zelenic, cvetličnih gred in okolja nasploh, spoštljivejši,« je prav tako prepričan Jan Bizjak.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

oblačno
vlažnost: 80 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

9/19

sobota

9/20

nedelja

8/24

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 19. oktober 2019

Krompirjeva Belica in Središče ob Dravi

OBVESTILA / Primskovo, Kranj, Žabnica, 19. oktober 2019

Meritve tlaka, holesterola in krvnega sladkorja

OBVESTILA / Primskovo, 19. oktober 2019

Meritve krvnega tlaka in srčnega utripa

PRIREDITVE / Sebenje, 19. oktober 2019

Odprtje obnovljenega igrišča Pod kostanjčki

PRIREDITVE / Kranj, 19. oktober 2019

Drobtinica 2019

PRIREDITVE / Cerklje, 19. oktober 2019

Davorin Jenko zbližuje in združuje

PRIREDITVE / Škofja Loka, 19. oktober 2019

Bosi po rosi

PRIREDITVE / Kranj, 19. oktober 2019

Proučevanje Svetega pisma

 

 
 

 

 
 
 

Od Jenkove smrti do rojstva / 08:09, 19. oktober

Poglejte fotografijo.

Še bedenje ob mrliču je bolj življensko.

Sova vložila ovadbo / 07:08, 19. oktober

Marjana so ujeli s prstom v marmeladi. Sedaj nam razlaga, da ga ni namočil v marmelado, ampak....

Podjetje Kobla ŽTG v stečaju / 07:06, 19. oktober

Naprave odstraniti in prodati za staro železo, ki je zelo iskana surovina. Na sidrišča stolpov pa namontirati klopce, da bodo turisti užival...

Mladost v primežu vojne / 20:36, 18. oktober

Sprejemljiv in umirjen komentar, čeprav iz "nasprotne strani". Znano je tudi, da bi se Tito s soglasjem Stalina povezal s Hitlerjem, da bi...

Sova vložila ovadbo / 16:55, 18. oktober

"Javno obračunavanje ustavnih sodnikov"----------------------Ta naslov zavaja. Zamegluje bistvo.Nobenega obračunavanja ni!Ustavno sodišče je...

Skupaj so še močnejši / 15:45, 18. oktober

Če sem prav razumel članek, vaja sploh ni pomembna.
Pomemno je kako se po vaji govori.

Mladost v primežu vojne / 07:44, 18. oktober

Ja, sem ga poslušal oz. gledal v oddaji Pričevalci, moder mož, priznam, pa tudi zelo naiven, če je računal na to, da se bodo zavezniki izkrc...