Janez Poklukar prvi mož naše največje bolnišnice

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Editors Choice / petek, 2. avgust 2019 / 08:28  

Janez Poklukar, ki je zadnjih pet let vodil Splošno bolnišnico (SB) Jesenice, je s prvim avgustom nastopil novo delovno mesto generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. »Povsem nepotrebno je, da se strokovna vrhunskost v UKC Ljubljana izniči z negativnim finančnim uspehom te ustanove, zagotovo pa je treba doseči uravnoteženo poslovanje in eno z drugim peljati naprej,« je prepričan Poklukar, tudi zagovornik postavitve nove regijske bolnišnice na Gorenjskem.

Ljubljana – Janez Poklukar je včeraj prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Odraščal je v Gorjah v zdravstveni družini, saj je mama delala na urgenci, oče je bil reševalec. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo na Jesenicah. Ob medicini je na ljubljanski medicinski fakulteti študiral še dentalno medicino. S stomatologijo je prišel do konca šestega letnika, vendar po diplomi na medicini 10. marca 2004 manjkajočih izpitov na stomatologiji ni zaključil.

V jeseniški bolnišnici se je zaposlil 1. aprila 2004 kot zdravnik pripravnik. Po opravljenem strokovnem izpitu je od novembra 2010 delal kot specialist internist. V začetku leta 2013 je postal predstojnik internega oddelka, kjer je skrbel za organizacijsko, strokovno in poslovno vodenje oddelka. Vlada ga je imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Jesenice junija 2014, s polnim mandatom direktorja pa je vodenje bolnišnice prevzel avgusta 2014 in jo vodil do konca julija letos.

Janez Poklukar je oče petih otrok. Njegova soproga Bernarda je diplomirana medicinska sestra. Dejaven je v Tekaško smučarskemu klubu Bled, v prostem času se posveča družini, predvsem pohodom, izletom v hribe ter smučanju.

Med prednostnimi nalogami v UKC poudarjate ureditev razmer na področju otroške srčne kirurgije. Kako se boste tega lotili?

Dejstvo je, da se je treba najprej s stvarmi seznaniti, tudi pomanjkanja kadra ne rešiš čez noč. Da se bodo uredile razmere na otroški srčni kirurgiji, bo trajalo še nekaj časa, kljub temu verjamem, da bomo s pravilnimi ukrepi - med drugim z ustrezno izobrazbo kadra - dosegli, da bo obravnava najmlajših pacientov primerna in varna. To je cilj in je v celoti stvar stroke.

Še na nekaj bi prednostno opozoril. Največja stavba v UKC je stara 40 let in več. Premalo se je vlagalo v infrastrukturo, a bodo prenove, nadgradnje tudi za zagotovitev ustreznih delovnih pogojev ena od pomembnejših načrtov, seveda v sodelovanju in s pomočjo države.

Na dan, ko je vlada sprejela sklep o zaključku sanacije SB Jesenice, so vas imenovali za generalnega direktorja UKC. Ta naša največja zdravstvena ustanova pa je še v sanaciji. Kako jo boste potegnili z rdečih številk?

»Treba je urediti delovne procese, jih poenotiti med vsemi enotami UKC in najti sinergijske učinke. S tem bomo dosegli večjo učinkovitost dela in hkrati razbremenili zaposlene – tudi medicinske sestre – da ne bodo opravljali stvari, ki jih brez potrebe dodatno bremenijo, in da nam ne bodo uhajali drugam. Navsezadnje moramo vedeti, da je UKC Ljubljana nacionalnega pomena; razvija nove metode zdravljenja in tehnologije, po drugi strani pa jih uvaja iz tujine in implementira drugje po Sloveniji ter na ta način zagotavlja, da smo na vseh področjih deležni najsodobnejše zdravstvene obravnave.

UKC Ljubljana so pretresale korupcijske afere, ki so pogosto zameglile dobro delo. Kako se boste spopadli s korupcijskimi tveganji? Izjavili ste že, da imate ničelno toleranco do korupcije.

Res je. V vsakem primeru pojava suma kaznivega dejanja je treba to prijaviti organu pregona, ki razišče, ali je sum utemeljen.

UKC Ljubljana pa je vendarle ustanova, ki marsikje dosega presežke z vidika strokovnih uspehov in res si želim, da bodo dobre zgodbe prevladale pri vzpostavljanju ugodne klime tudi med zaposlenimi. Da na ta način UKC Ljubljana vrnemo ugled, ki ga je že imel, oziroma nadgradimo njegovo umeščenost v prostor.

Lahko kak primer dobre prakse z Jesenic prenesete v UKC Ljubljana, ki je sicer precej večja bolnišnica z več kot osem tisoč zaposlenimi?

Sanacijo v SB Jesenice smo izvedli na podlagi delovanja stroke, kar je ključno. Stroka je bila vključena v upravljanje, realizacijo delovnih programov, razvoj, nadzor nad stroški in sodelovanje na javnih razpisih, kjer so tehnični opisi ključni za dosego končnega cilja (npr. kako dobiti kakovosten material in storitev za najugodnejšo ceno).

UKC Ljubljana je imel npr. v letu 2018 za 187 milijonov evrov materialnih stroškov, 66 milijonov evrov stroškov storitev, skupaj torej nekaj čez 250 milijonov evrov. Vseh prihodkov je bilo 527 milijonov evrov, odhodkov 549 milijonov evrov. Dobrih 260 milijonov evrov je bilo stroškov dela. Stroški materiala so se od leta 2011 do 2018 v deležu povečali z dobrih trideset na 34 odstotkov, delež storitev se je z 11,5 odstotka povečal na 12,1 odstotkov, stroški dela pa so se kljub zaposlovanju zmanjšali s skoraj 51 na 49 odstotkov. Veliko pozornosti so v zadnjih letih sicer posvečali zaposlovanju, vendar pa strošek dela ni ostal proporcionalen, kar pomeni, da so veliko več vlagali v izvajanje storitev in naročanje materialov zunaj bolnišnice.

Težavam s čakalnimi vrstami pa ni videti konca ...

Čakalne vrste niso samo problem UKC, so nacionalni ali celo evropski problem ob staranju prebivalstva, epidemioloških spremembah, kajti imamo vedno več pacientov z odpornimi bakterijami, rakom in drugimi kroničnimi boleznimi. Ne nazadnje je tudi napredek gospodarstva prinesel spremembe pri številu čakajočih, poleg tega pričakovanja pacientov, ki so danes precej bolj zahtevni in pogosto nedosledni, ko govorimo o prihodih na preglede. Je pa res, da če ne bomo imeli zadovoljnih zaposlenih v zdravstvu, potem tudi čakalnih vrst ne bomo mogli skrajšati oziroma jih bomo na silo, administrativno. Delovni procesi morajo biti ustrezni, delo nagrajevano. Za čakalne vrste si sicer pogosto razlagamo, da so te v bolnišnicah, torej na sekundarnem nivoju. Ampak te nastajajo na primarnem nivoju, to je dejstvo. Ob zmanjševanju števila opredeljenih pacientov pri družinskih zdravnikih gre šele pričakovati, da bo to nekoč rezultiralo tudi v zmanjševanju čakalnih vrst in povečanju kompetenc družinskih zdravnikov, kajti ta trenutek je občutek ravno obraten.

Torej podpirate prizadevanja družinskih zdravnikov za njihovo razbremenitev?

Želim si, da imajo družinski zdravniki pogoje, v katerih lahko delajo kakovostno in varno. Po drugi strani pa si predstavljam, da dodatna kakovost in varnost rezultirata tudi v urejenosti sistema – in ta trenutek nimam občutka, da gre to z roko v roki.

Kako to, da ste se odločili za izziv vodenja naše največje zdravstvene ustanove?

Po eni strani zato, ker smo kratkoročno že zastavili smer SB Jesenice in zaključili finančno sanacijo. Po drugi strani zato, ker ima jeseniška bolnišnica pripravljene tudi srednjeročne projekte v višini 10, 11 milijonov evrov in se bodo izvajali v naslednjih dveh letih. Izdelana je tudi dolgoročna strategija z novo regijsko bolnišnico. Je trenutek, ko verjamem, da lahko sestopim s te poti ... SB Jesenice gre dobro. Kdorkoli me bo nasledil, bo to lahko peljal naprej in celo nadgradil.

Boste pa še prispevali svoj glas za regijsko bolnišnico?

Ne glede na to, da sem odšel na novo delovno mesto v UKC Ljubljana, bom kot pravi Gorenjec vedno predstavil argumente in pomagal regiji, da to udejanji. Podani so namreč vsi strokovni razlogi, da takšno regijsko bolnišnico dobimo.

Licenco zdravnika internista boste ohranili?

Če bo le mogoče. Med vodenjem jeseniške bolnišnice sem jo ohranjal in imel enkrat na teden ambulanto.