Vojaške sledi

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Arhiv člankov / torek, 16. julij 2019 / 20:27  

Dve špici (2046 m n. m.) – Naš današnji cilj sestavljata dva vrhova v skupini Naborjetskih gora, Cima Alta (2046 m n. m.) in Cima Vildiver (2008 m n. m.). Predor skozi goro in v goro vklesana izpostavljena prečka.

Naborjetskim goram, kot jim rečemo Slovenci, je ime dalo mestece Naborjet oz. italijansko Malborghetto v Kanalski dolini in so najsevernejši rob Zahodnih Julijskih Alp. Gore, kjer v nas nemo – ali pa zgovorno, če jih znamo slišati – zrejo ostaline prve svetovne vojne. Tokrat bomo obiskali Dve špici, ki jo sestavljata dva vrhova Cima Alta (2046 m n. m.) in Cima Vildiver (2008 m n. m.). Na goro se bomo povzpeli iz čudovite doline Dunja. Zapeljemo se čez Trbiž, mimo Tablje (Pontebba) do vasi Dunja (Dogna), kjer zavijemo desno, prečkamo most in že se peljemo, ponekod precej strmo, po dolini Dunja. Po približno 15 kilometrih zagledamo na levi strani planino Spadovai s planšarsko kočo (lokal), na desni strani pa je tudi parkirišče. Tukaj parkiramo in začnemo vzpon po širokem kolovozu čez planino. Kolovoz višje postane strmejši in se tudi priključi markirani poti št. 605, ki se sicer začne malce nižje pod planino. Strm kolovoz kmalu preide v strmo planinsko pot, ki se vzpenja proti škrbini Čanalut (Forchia di Cjanalot), 1830 m n. m. Pot poteka po kamnitem, zagruščenem svetu, pod škrbino pa se strmo dvigne v okljukih. Ko dosežemo škrbino, nas smerokaz usmeri levo na pot 649, ki pelje proti bivaku Bernardinis. Pot gre na severno stran grebena in ga nato preči v levo na južno pobočje, ter se povzpne do bivaka. Pri bivaku nadaljujemo po markirani poti, ki jo v nekaj korakih zapustimo in se povzpnemo še nižji vrh Cima Vildiver. Vrnemo se na markirano pot, ki nas pelje na severno stran Cime Vildiver. Tukaj se bomo opremili s čelado, čelno svetilko in samovarovalnim kompletom. Vhod v predor je izjemno nizek, predor pa nas popelje skozi goro. Vmes je razgledno okno, ki je seveda služilo za vse kaj drugega kot občudovanje gorske narave. Na drugi strani se pot spusti po močno zagruščenem terenu, kjer je velika nevarnost zdrsa. Približujemo se naravnemu oknu pod vrhom Cima Alta. Pot skozi okno je odlično zavarovana, na drugi strani je ravno tako izklesana polica. Sledimo polici in ta najbolj izpostavljeni del gore se hitro konča. Hodimo proti zahodu in na razcepu, ki pelje proti Gosadonu, zavijemo desno, strmo navzgor do vrha Cime Alta, 2046 m n. m. Na vrhu je velik železen križ. Gora tako kot njena nižja soseda nagradi s čudovitim razgledom v severno ostenje mogočnega Montaža, ki se proti zahodu nadaljuje v greben Klavnih nožev, Zabuša in Strme peči. Razgled postreže tudi z osrčjem Karnijskih Alp; Zuc dal Bor, Monte Chiavals, Monte Grauzaria, Monte Sernio …

Do škrbine Čanalut sestopimo po poti vzpona, na njej pa sestopimo tudi v smeri prihoda, a le do mesta, kjer nas napis na skali usmeri levo na prečno pot, ki nas bo pripeljala pod Pipar. Napis sicer opomni, da je pot uradno zaprta. Da, Naborjetske gore so izjemno krušljive, tako da vsako drugo leto zagotovo pride do kakšnega neljubega podora. Tudi tokrat je, vendar je nad podorom prehod, ki je zavarovan z vrvjo. Povzpnemo se do sedelca, kjer nas do vrha Piparja čaka še ura vzpona, a nas ta vzpon tokrat ne zanima. Nadaljujemo izjemno strm sestop proti hudourniški grapi, razbrazdani, nametani, ki je od spodaj videti neprehodna, a vendarle planinska pot pripelje do ceste, ki pelje skozi Dunjo. Do avta je še kakih 1500 metrov.

Redko bomo tukaj srečali trume pohodnikov, čas prve svetovne vojne pa je bil v teh gorah drugačen, saj so bile močno utrjene, večina od njih v rokah Italijanov, del grebena vzhodno od Poldašnje špice pa so nadzorovali avstro-ogrski vojaki.

Nadmorska višina: 2046 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5