Zaljubljenost brez srečnega konca

Najboljši fant, 1. del

Irma je še mlado dekle, a njena zgodba je po svoje stara. Doživela je že toliko, da bi se ji lahko ramena povesila pod težo izkušenj. A še kar vztraja, ker je sicer mlado in zelo pogumno dekle. Takole je začela pripovedovati svojo zgodbo:

»Pri dvajsetih so se mi kar naenkrat pojavili mozolji. Morala sem iti do kozmetičarke, ker me je fant ves čas zmerjal, da nič ne skrbim zase. Potem se je spomnil, da sem predebela (168 cm, 57 kg). Prisilil me je, da sem kupila sobno kolo. Ni bil zadovoljen niti, ko sem štiri kilograme shujšala in so se mi že videle vse kosti.

Zelo rad je gledal Reko ljubezni. Občudoval je igralke, najbolj blondinke, zraven pa razlagal, s katero je že bil in kolikokrat mu je kakšna dala. Če sem se mu kaj zamerila, mi je takrat, ko se mi je najbolj mudilo, vrgel ključe od stanovanja skozi okno. Ko sem ga na kolenih moledovala, naj mi posodi rezervne, se je na ves glas krohotal.

V času, ko sva hodila, sem študirala na Fakulteti za socialno delo. Ves čas me je poniževal, da je ta fakulteta ''brezvezna'', da na njej lahko vsak bedak diplomira ... O sebi je imel zelo visoko mnenje, saj naj bi bil v tretjem letniku veterine. Zdelo se mi je malo čudno, ker ni skoraj nikoli šel na predavanje, a ker je trdil, da je nadpovprečno inteligenten, da mu ni treba sedeti v predavalnici in poslušati bebcev, ki vedo manj kot on, sem pač verjela. Njegovi starši so bili zelo premožni, denarja mu ni nikoli manjkalo. Ni bil skop, nikoli mi ni računal stroškov, kar mi je veliko pomenilo, saj so me vzdrževali starši.

Spominjam se, da sem imela kar nekaj dela s seminarsko nalogo o dolgotrajni oskrbi starejših. Prišel je mimo in me jezno vprašal: ''A ti nisem rekel, da se več ne ukvarjaj s temi smrdljivi starci?'' Res mi je nekaj ''težil'' o tem, a sem pozabila. Starci so se mu gnusili, trdil je, da vsi po vrsti smrdijo. Nič nisem rekla, le sredinec sem mu pokazala. Tega, kar je sledilo, nisem pričakovala niti v najbolj norih sanjah. Pritihotapil se mi je za hrbet, potem pa me je bliskovito zagrabil za vrat in me stisnil. Od šoka mi je zastal dih. Ko je opazil, da sem pomodrela v obraz (predvidevam), me je izpustil in zasikal, naj mu nikoli več ne ugovarjam.

Ko ga je prišel iskat prijatelj, da sta šla na pivo, sem še vedno ležala na kavču, ker sem bila preslabotna, da bi vstala. Stisnila sem zobe in se toliko spravila k sebi, da sem zmetala v potovalko knjige in zapiske, dodala računalnik in nekaj cunj ter zapustila stanovanje. Na avtobusni postaji me je pobral brat in me peljal domov. Ko je videl moj vrat, se je zgrozil. Od mene je brez ugovarjanja zahteval, naj kretena prijavim. Bala sem se.

Več kot dva meseca se mi fant ni niti oglasil. Tudi prav. Če je konec, je pač konec med nama. Za rojstni dan me je spet poklical in me prosil, naj pridem na dvorišče. Stal je poleg čisto novega avtomobila. ''Tvoj je. Za rojstni dan!'' Najprej nisem hotela nič slišati, a ko me je objel, sem prikimala. V tistem trenutku sem spoznala, kako sem ga pogrešala. Kljub temu da so mi domači branili, sem se ponovno preselila k njemu. Žal mi je stanovanje obudilo slabe spomine. Ponoči si nisem upala zaspati, ker sem se bala, da me bo ubil. Kmalu sem postala le še senca same sebe. Zelo sem shujšala, jedla sem komaj kaj. Bala sem se, da me bo s svojo narejeno prijaznostjo dokončno zlomil.

Potem je naju začel obiskovati neki Miha, ki sem ga na videz poznala, on pa mene ne. Vedela sem, da ima v Kopru stanovanja, v katerih so živela njegova dekleta, ki so se morala ukvarjati s prostitucijo. To mi je povedala sošolka, njej pa neko dekle, ki je delalo pri njem.

Pri Mihu sta se kadarkoli dobila tudi kokain in trava, vsaj tako se je govorilo. Postalo me je še bolj strah. Fant ga je na vse pretege hvalil. Nazadnje mi je zaupal tudi to, da mi je kupil avto iz dobička, ki sta ga ustvarila s skupnim biznisom. Na koncu jezika sem imela vprašanje, ali je morda pustil študij, pa sem raje molčala. Kar sem bila pri njem, mi je nakupil veliko novih oblačil, kozmetike, dobila sem tudi nov telefon in računalnik. Do mene je bil prijazen, nikoli mi ni rekel žal besede. ''Nima smisla, da ga izzivam …''

V četrtek, ko sem imela še zadnji izpit, me je počakal pri vhodnih vratih fakultete. Tega ni še nikoli naredil, zato me je čudno stisnilo pri srcu.

Ustrašila sem se, kaj namerava. ''Pridi, se greva malo peljat!'' me je povabil. Ko sva šla do parkirišča, sem opazila, da ga je nekaj deklet, ki jih nisem poznala, veselo pozdravljalo. Te vožnje proti obali ne bom nikoli pozabila. Vmes sva se ustavila v Postojni na porciji čevapčičev. Ker je bil zelo dobro razpoložen, sem se tudi sama sprostila, kolikor sem se mogla.

Potem pa sem postala kar naenkrat omotična. Vrtelo se mi je v glavi, počutila sem se prav bedasto. Pomagal mi je na noge, me objel okoli ramen in tistih nekaj korakov do avtomobila me je skoraj nesel. Vožnje, ki je sledila, se ne spomnim več. Sanja se mi ne, kdo mu je pomagal, da me je spravil po strmih stopnicah v neko stanovanje. Nekdo me je peljal pod prho, me slekel in ponovno oblekel. Potem so mi pomagali, da sem legla v posteljo. Hotela sem se dvigniti in zbežati, pa sem padla na tla. Dobila sem udarec v obraz, pa nisem vedela, ne od koga ne zakaj. Kar naenkrat so se glasovi porazgubili, začutila sem, da v postelji nisem sama ...

Naslednji dan sem se prebudila v fantovem stanovanju. Zraven mene je spal kot ubit. Bila sem mačkasta, imela sem suha usta, utrujena pa tako, kot bi me nekdo gnal do vrha Everesta in nazaj. Potem sem začutila, da me boli vsak košček telesa. Med nogami me je peklo, in ko sem se dotaknila spodnjega dela trebuha, sem na sramnih dlakah začutila strnjeno kri. Mar imam menstruacijo? Spet?

Spomnila sem se, da sem bila na fakulteti, da sem imela izpit, potem pa nič več. V tistem se je prebudil tudi fant. Obrnil se je proti meni in se zasmejal. ''Dobra si bila!'' me je pohvalil.

Trudoma sem obrnila glavo, ker me je vse bolelo.

''Pač, prišel je dan, ko si morala odplačati del dolga, saj veš, avto, cunje in vse ostale stvari, ki sem ti jih kupil. Zvečer te čaka še ena runda. Če se boš dobro odrezala, bo plačana desna guma.''

Takrat je zazvonil njegov telefon. Hitro se je oblekel, a preden je za seboj zaloputnil vrata, mi je zagrozil, da me ubije, če se premaknem iz postelje. Z nadčloveškim naporom sem se po vseh štirih splazila v kopalnico. Hvala Bogu sem zelo hitro našla torbico. Med hlipanjem sem poklicala brata.«

(Konec prihodnjič)