Oseminosemdesetletna Meri Bozovičar s knjigo Krvava zarja / Foto: Gorazd Kavčič

Krvava zarja naznanila gorje

Pod naslovom Krvava zarja in podnaslovom Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem je Meri Bozovičar, Kajbetova Meri, napisala knjižico, ki govori o krutih časih v drugi svetovni vojni in po njej.

Meri Bozovičar, rojeno leta 1931 v znani gostilni pri Kajbetu v Zmincu, je k pisanju po objavi njenega prispevka o petdesetih talcih pod Kamnitnikom spodbudila Helena Janežič. ''Piši, piši in še enkrat piši,'' ji je dejala, Meri pa je svoje spomine na vojni in povojni čas zbrala in spisala s pomočjo prijatelja Aleksandra Škorca. Knjižica je zdaj izšla pri škofjeloški založbi Planet, prodaja pa jo Gorenjski glas. V našem časopisu je predlani tudi izšlo pismo Meri Bozovičar, ki temelječe na pričevanju njenega moža govori o za Škofjo Loko bolečem dogodku. Dvajsetletni partizan Gaj, ki je delal v loški klavnici, je namreč leta 1942 v Stari Loki ustrelil nemškega vojaka, Nemci pa so se maščevali z ustrelitvijo petdesetih talcev. Gaj, med vojno heroj, po vojni pa so ga njegovi tovariši zapustili (imeli so dobre položaje, on pa je bil še vedno zaposlen v klavnici), se je čutil krivega za poboj in se je več let po vojni pred Krono ustrelil.

O tem in še drugih dogodkih, ki so se ji iz obdobja druge svetovne vojne in po njej vtisnili v spomin, v knjižici piše Meri Bozovičar. Leta 1939 se je neki večer pojavila krvava zarja. »Ob enajstih zvečer so mimo hiše hiteli gasilci v Poljansko dolino, misleč, da v Žireh gori. Pa ni gorelo, nebo je rdeče žarelo in ljudje so rekli, da je to znamenje, da se bo nekaj hudega zgodilo. In res se je naslednje leto začela vojna s svojimi strahotami,« Meri Bozovičar pojasni naslov svoje knjige in doda, da jo je pred kratkim spet videla in jo skrbi, da je slutnja novega gorja. Meri v knjižici pripoveduje o vojnem nasilju, ki so ga zganjali okupatorji in tudi partizani, ki so h kmetom prihajali po hrano in jih nekoč nekaj tudi postrelili. Meri Bozovičar piše, da so zaradi tega v Loki in okolici domačini začeli organizirati in zgodili so se domobranci. Vojna je bila huda stvar, med seboj so se pobijali celo tisti, ki so bili prej dobri prijatelji, zapiše v enem od poglavij. Pripoveduje pa tudi zgodbo svoje družine, ki je imela pred vojno v lasti gostilno in trgovino. Čeprav je njen oče pomagal partizanom, so ga po vojni kot še nekatere trgovce in posestnike zaprli. Šele leta 1997 so ga rehabilitirali. Nekaj let za očetom so zaprli tudi mamo, ki je bila po vojni poslovodkinja v njihovi nekdanji trgovini, ki je bila po nacionalizaciji v zadružni lasti. V zaporu na Rajhenburgu je mama zbolela in vse življenje trpela posledice. V sedemdesetih letih je oče kupil svoj podržavljeni lokal in od tedaj je bila pri Kajbetu znova gostilna, trgovine pa ni bilo več. Meri danes o tistih časih razmišlja, da je povojna komunistična oblast zapirala gostilničarje in trgovce, češ da jih je treba odstraniti, tudi če so pomagali partizanom, češ da tega niso početi iz prepričanja, temveč za lastno korist. Še veliko zgodb, ki so bile po vojni zamolčane, iz lastnih spominov in iz pričevanj drugih ljudi obuja knjiga Meri Bozovičar. Najprej je vse to zapisovala, da bi ohranila spomine svojim otrokom, z javno objavo pa bodo ta pričevanja ostala tudi drugim.

Pri 88 letih starosti napisati knjigo je pomemben dosežek. A tudi sicer Meri Bozovičar živi kot aktivna upokojenka. Obiskuje bralni krožek, uči se angleščino, kot prostovoljka pomaga v Loškem muzeju, kjer turistom razkazuje Škoparjevo hišo in jim govori o tem, kakšno življenje so nekoč živeli njeni prebivalci. Tu se srečuje z zanimivimi ljudmi: v »Škoparco« so prišli celo turisti iz Kitajske, z madžarskimi turistkami je skupaj prepevala, šestčlanska družina iz Avstralije, ki se je peš odpravila po svetu, pa je bivala pod njeno domačo streho in jo vzela kot za svojo babico. Še vedno imajo stike in Meri jih utegne nekoč tudi obiskati v njihovi domovini.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

oblačno
vlažnost: 87 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

8/18

torek

10/20

sreda

9/20

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 15. oktober 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Radovljica, 15. oktober 2019

Elegija

OBVESTILA / Kranj, 15. oktober 2019

Tečaj uporabe defibrilatorja in postopkov oživljanja

IZLETI / Kranj, 15. oktober 2019

Po Idrijskem in Cerkljanskem

IZLETI / Šenčur, 15. oktober 2019

Stari grad Smlednik in Repenjski hrib

PRIREDITVE / Jesenice, 15. oktober 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Škofja Loka, 15. oktober 2019

Potovanje po Balkanu

OBVESTILA / Kranj, 16. oktober 2019

Tečaj uporabe defibrilatorja in postopkov oživljanja

 

 
 

 

 
 
 

Prvi hranilnik električne energije / 11:08, 15. oktober

Namig za oba bogataša: vlagajta v toplarne/elektrarne, ki kurijo mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke. Zaslužek zagotovljen: plačan ...

Dnevi kitajske kulture / 10:04, 15. oktober

Dnevi kitajske kulture v Šk. Loki, ali dokaz, kako gre ahko velik krog v majhen krogec.

Levica zbira podpise / 08:32, 15. oktober

Obvezno zdravstveno zavarovanje in pika! Seveda mora to zavarovanje kriti vse, kar spada zraven. Seveda kakšnega extra žgečkanja ali zlatega...

Levica zbira podpise / 07:53, 15. oktober

Dopolnilno zavarovanje je že v redu,če bi bilo le-to konkurenčno. Tako kot vse v SLO gre za kartelne dogovore. Še 100 let, pa bodo tudi Butalci razumeli pomen "konkurenca in izbira".

Zgodba o želji po svobodi / 21:34, 14. oktober

Deželan,
Ja lej, vaši so bili bolj izkušeni, so pa pri 22 in manj že bežali na koroško hahahaaa....

Zgodba o želji po svobodi / 16:38, 14. oktober

Mene pa res zanima, kako je tale 22letni partizan postal komandant ne vem koliko enot.... 22 let !

Levica zbira podpise / 16:35, 14. oktober

Sam osebno sem tudi proti dopolnilnemu zdr. zavarovanju. Če bo prilika, jim bom dal tudi podpis. Čudim pa se, da se jim nobena stranka ne pr...