Matematika je njegova strast
Timotej Ambrožič s Srednje šole Jesenice je postal državni prvak v matematiki, na tekmovanju dijakov srednjih tehniških in strokovnih šol je osvojil vse možne točke.
Na vprašanje, od kod izvira takšna nadarjenost za matematiko, Timotej odgovarja, da je bila že njegova babica učiteljica matematike, v družini Ambrožič pa so vsi dobri matematiki. »Z izjemo moje sestre,« se nasmehne ...
Jesenice – Timotej Ambrožič, dijak četrtega letnika programa strojni tehnik na Srednji šoli Jesenice, je prejel prvo nagrado na državnem tekmovanju dijakov srednjih tehniških in strokovnih šol v znanju matematike. Osvojil je vse možne točke. Po besedah v. d. ravnateljice šole Monike Lotrič dijaka, ki bi bil tako nadarjen, celo genialen v matematiki, še niso imeli, zato so nanj izjemno ponosni. Veliko zaslug za njegov uspeh pa ima tudi profesorica matematike Darja Šatej, poudarja Lotričeva.
Timotej sicer prihaja z Bleda in je zadržan fant, čigar svet je tesno povezan z ljubeznijo do matematike. Že v osnovni šoli je osvajal zlata priznanja na tekmovanjih iz matematike in logike, tudi na nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu je matematiko rešil stoodstotno. In čeprav so vsi pričakovali, da bo šolanje nadaljeval na gimnaziji, se je odločil za Srednjo šolo Jesenice in program strojni tehnik. Prvo leto je bilo precej težko, priznava Timotej, saj na šoli ni nikogar poznal, a se je šole in sošolcev navadil in ni mu žal, da je izbral strojništvo. Vsa leta doslej je bil odličen, v teh dneh pa je polno zaseden z učenjem za maturo in pisanjem maturitetnih testov. Izbral je tudi peti predmet, saj se namerava vpisati na univerzitetni program strojništva v Ljubljani. In koliko ur dnevno namenja učenju za tekmovanja in pripravam na maturo? Kot pravi, se je učiti začel oktobra, uči pa se po kakšne tri ure na dan, v času mature tudi več. Za sprostitev med učenjem rad igra računalniške igrice, opravlja pa tudi počitniško delo, na blejski Straži pomaga na poletnem sankališču. In kakšni so njegovi poklicni načrti? Želi si, da bi kot diplomirani strojnik dobil službo v kakšnem uspešnem podjetju; morda bo za študij poskušal pridobiti tudi kadrovsko štipendijo.
Še pred začetkom študija (v Ljubljano se namerava voziti) pa ga čakajo najdaljše počitnice, ki jih bo preživel predvsem delovno, izkoristiti pa mora tudi še nagrado, ki jo je prejel na matematičnem tekmovanju, obisk ljubljanske sobe pobega.