Orléans

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 25. maj 2019 / 22:45  

Danes velja to mesto ob reki Loari, ki ima nekaj več kot 114.000 prebivalcev, za »mesto umetnosti in zgodovine«. Je tudi mesto z močno industrijo, zglednimi javnimi zavodi, živahno trgovino, znano univerzo, z imenitno obnovljenimi starodavnimi stavbami, visoko kulinariko in s številnimi kulturnimi dogodki, med katerimi zagotovo pritegne največ pozornosti aprilsko-majsko praznovanje v spomin na zmago Jeanne d'Arc (Ivane Orleanske), ki je na čelu kraljeve vojske osvobodila mesto 8. maja 1429. Poslej so se Angleži začeli počasi umikati iz Francije.

Jeanne so klicali tudi »la pucelle d'Orleans«, Devica Orleanska … Orléans je mesto, ki ga je ustanovilo galsko pleme Karnutov in je bilo pozneje močna postojanka starega Rima. V srednjem veku je bilo tretje najbogatejše mesto v tedanji Franciji, takoj za Parizom in Rouenom. Blagostanje mesta je temeljilo na trgovanju in pobiranju mostnine, saj je bil Orléans v tistem času živahno rečno pristanišče z zaledjem nadvse rodovitnega podeželja v dolini Loare ...

V spomin na zmago Device Orleanske, ki je kot sedemnajstletno dekle poveljevala kraljevi vojski in ji je uspelo zlomiti obleganje Angležev, v Orléansu že 590 let prirejajo Praznovanja Jaenne d'Arc. Bila je kmečko dekle, ki je že v otroških letih slišala glasove glasove svetnikov in imela privide mogočne svetlobe. Bila je prepričana, da postane odrešiteljica Francije. Po temeljitem preskusu jo je Karel VII. sprejel v vojsko. Nosila je moško obleko in oklep. Bila je dobra in spretna bojevnica, v bitki za Orleans je bila tudi ranjena. Karla ViI. je pripeljala na kronanje v Reims 16. julija istega leta, 23. maja 1430 pa so jo ujeli Burgundi in predali Angležem. V poniglavem procesu so jo obtožili, da je krivoverka, in Angliji naklonjena duhovščina jo je obsodila na smrt. Zgorela je na grmadi. Cerkvena obsodba je bila preklicana leta 1456, francosko narodno junakinjo pa so proglasili za svetnico leta 1920.

Orléans je izjemno ponosen na svojo osvoboditeljico in stroga žirija vsako leto znova izbere drugo dekle za srednjeveško parado ob obletnici osvoboditve mesta. Na glavnem trgu pa v bron ulita junakinja na konju samozavestno zre v današnji živžav …

Beluševa juha iz doline Loare

Za 4 osebe potrebujemo: 2 žlici masla, 1 čebulo, 500 g zelenih belušev, 500 ml zelenjavne juhe, 250 ml mleka, 150 g kisle smetane, sol, poper, 1 žličko sladkorja, 2 žlici limonovega soka, 1 pest sesekljane krebuljice.

Čebulo olupimo in zrežemo na majhne kocke. Beluše operemo, jim odrežemo olesenele dele in jih zrežemo na manjše koščke. Prihranimo nekaj vršičkov. Maslo segrejemo in na njem 6 minut pražimo čebulo, da postekleni. Zalijemo z juho in mlekom, pridamo beluše, zavremo in kuhljamo okoli pol ure. Kakšne tri minute, preden je juha kuhana, dodamo še vršičke. Nato vršičke poberemo iz juhe in jo pretlačimo ali zmiksamo. Kislo smetano gladko zmešamo z limoninim sokom, soljo, poprom, ščepcem sladkorja in dodamo juhi, ki jo lahko še malo spenimo s paličnim mešalnikom. Juho okrasimo z vršički, potresemo s krebuljico in ponudimo.

Pa dober tek!