Mandragola

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 5. maj 2019 / 09:40  

Ena izmed renesančnih komedij, napisana po grško-rimskem vzoru, je delo slovitega Niccoloja Machiavellija, človeka humanistične renesanse in enega najznamenitejših mož, s katerimi se ponaša mesto, ki je velika zakladnica kulture minulih stoletij; to so znamenite Firence.

V maju bo minilo 550 let od rojstva filozofa, diplomata, pisatelja in pesnika, vojaškega teoretika in pisca zgodovinskih kronik, političnega teoretika Niccoloja Machiavellija. V času, ko so po izgonu Medičejcev, ki so Firencam vladali šestdeset let, Firence postale republika, je Machiavelli zastopal republiko na vseh pomembnejših evropskih dvorih. Predlagal je tudi, naj se mesto oboroži z lastnimi državljani, saj je zastonjkarska najemniška vojska, ki pa jo je bilo treba vzdrževati, skrbela le za lastno korist. Pri zavzetju Pise se je to obrestovalo. Toda leta 1512 so španske papeške čete osvojile Firence in znova je zavladala plemiška rodbina Medičejcev.

Machiavelli je izgubil službo, bil je obtožen izdaje in prestal nekaj mučenj, priznanja za dolgoletno uspešno delo ni prejel. Zagrenjen se je umaknil na majhno družinsko posestvo v bližini Firenc in se posvetil pisanju. Njegovo delo Vladar, ki je leta 1512 nastalo na osnovi resničnih dogajanj in Machiavellijevih danih izkušenj, a je bilo natisnjeno šele 1532, še danes buri duhove. (Imamo ga tudi v slovenskem prevodu.) Napisal je tudi troje komedij, od katerih se je zapletena Mandragola (napisana 1518) ohranila na odrih sveta s svojo radoživo in satirično noto, posmehovanjem ozkosti, zaostalosti in vraževerju, in zelo prostodušno jemlje vezi med mladim moškim in temperamentno žensko, poročeno s starcem. Mandragola je dobila ime po mandragori, koreniki, ki je čarna rastlina in ima lahko zelo hude tudi »hudičevske« učinke in velja za afrodiziak …

Palačinke po florentinsko (crespelle alla fiorentina)

Za 4 osebe potrebujemo:

Za testo: 250 ml mleka, 100 g moke, 2 jajci, 50 g masla

Za nadev: 400 g kuhane, odcejene in dobro ožete špinače, 1 jajce, 200 g rikote, 3 jedilne žlice parmezana, muškatni orešek, sol in poper po okusu

Za preliv: 500 g bešamelne omake, 4 žlice pripravljene paradižnikove omake, 3 jedilne žlice parmezana, ponvico s premerom 20 cm, nepregorno posodo

Iz moke, soli, jajc in stopljenega masla umešamo gladko testo. Naj počiva slabo uro.

Nato na maslu spečemo palačinke. Medtem ko se ohlajajo, zmešamo v skledi špinačo, rikoto, jajce in parmezan, sol, malo popra in muškatnega oreška, dobro premešamo, da dobimo homogeno zmes.

Na ohlajene palačinke dajemo po žlico nadeva in jih zavijemo tako, da konce zvijemo navznoter, da so palačinke videti kot majhni zavitki.

V namaščeno nepregorno posodo nalijemo bešamel, da prekrije dno, ga pokapamo z že pripravljeno paradižnikovo omako in potresemo s parmezanom. Zvitke naložimo drug poleg drugega. Nato jih prelijemo s preostalim bešamelom in tudi vrhnjo plast pokapamo s paradižnikovo omako in potresemo s parmezanom.

V pečici, ogreti na 180 °C, pečemo jed 15 minut oziroma dokler ni lepo zapečena. Ponudimo s hrustljavo solato.

Pa dober tek!