Klarinet in glasba sta njeni najlepši zgodbi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 30. april 2019 / 21:04  

Glasbeno šolstvo je v Sloveniji na zelo visoki ravni. Na državnem tekmovanju TEMSIG zmagujejo najboljši mladi glasbeniki. Ena izmed njih je tudi Kika Szomi Kralj iz Mengša.

Mengeš – Trinajstletna Kika Szomi Kralj je kot mnoga dekleta, ki obiskujejo osmi razred osnovne šole, simpatična in radoživa najstnica, včasih zasanjana z mislimi »na off«, spet drugič z vso resnostjo pri učenju za naslednjo šolsko nalogo. A le na prvi pogled. Ko jo v glasbeni sobi domače hiše v Mengšu vprašam, kako ji gre kaj klarinet, odvrne, da super; da je po prvi nagradi in zlati plaketi na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG v Kranju v aprilu dobro nastopila tudi na mednarodnem tekmovanju Woodwinds & Brass v hrvaškem Varaždinu, kjer je bila tretja.

Kika, starša sta ji nekoliko nenavadno ime izbrala na poti v porodnišnico, že deveto leto, kar je pravzaprav skoraj tri četrtine njenega življenja, obiskuje glasbeno šolo. V Glasbeni šoli Domžale po dveh letih kljunaste flavte trenutno obiskuje sedmi razred klarineta pri prof. Dimitriju Ledererju, ob tem pa še tretji razred klavirja, solfeggio in orkester. »Kot otrok sem si vedno želela igrati violino, ko pa me je mama vpisala v glasbeno pripravnico, sem slišala zvok klarineta, ki me je povsem očaral. Še danes je tako,« pripoveduje Kika, ki je dvakrat po dva razreda klarineta opravila v enem šolskem letu. »To je dobro, ker je šolska ura za klarinet za razliko od preteklega leta letos namesto pol ure še petnajst minut daljša. Klavir sem se začela učiti zato, ker bo po končanem konservatoriju za vpis na Akademijo za glasbo obveza opraviti štiri leta tega instrumenta,« v svojo glasbeno prihodnost gleda Kika in dodaja, da ji ta spočetka ni bil preveč všeč, zdaj pa je nad igranjem navdušena.

Igra v Mladinskem pihalnem orkestru GŠ Domžale, pristopila pa je tudi k Mengeški godbi, ki jo vodi prav njen učitelj. Ker je muzike dovolj tudi doma, občasno zaigra tudi v očetovi skupini Kontrabant, ki je pred nedavnim praznovala svojo 25-letnico. Šola? Seveda ji gre dobro, še posebej matematika in astronomija, kjer se prav tako z uspehom udeležuje različnih tekmovanj. Dobim občutek, da ne mara »piflanja«, kar mi tudi potrdi.

Močna v muzikalnosti

Kika zadnja tri, štiri leta redno osvaja prve nagrade in zlate plakete, ki so običajno podkrepljene z vsemi stotimi osvojenimi točkami oziroma kakšno manj, naj bosta to že omenjena TEMSIG, tekmovanje Woodwinds & Brass v Varaždinu, mednarodna tekmovanja v Požarevcu in Novem Sadu ter Emona in Svirel v Sloveniji. Na nedavnem TEMSIG-u je nastopila prva in postavila standard 99 točk, ki ga v njeni kategoriji C1 ni presegel nihče. Njena izvedba obvezne skladbe je bila posebej nagrajena. »V žirijah običajno rečejo, da sem zelo močna v muzikalnosti. Klarinet zelo rada igram. Če mi ne bi bilo do tega, ga ne bi a igrati,« preprosto razmišlja Kika, ki med igranjem tudi sicer deluje zelo energično in doživeto. Veliko se premika, ko muzicira.

»Igrala sem Madžarske variacije klarinetista in skladatelja Bele Kovacsa. Gre za šestminutno skladbo z zelo različnimi variacijami, od počasne spevne teme do zelo živahnega muziciranja. Čudovita skladba, a zelo zahtevna.« O, seveda ima tremo pred nastopi. Pove, da se vedno poskuša pred nastopom povsem osredotočiti na skladbo. »In potem sem že na odru in se tresem … oh, grozno,« pove v mladostniškem slogu; da komisija na primer odbija točke, če si med igranjem brišeš potne prste v obleko. Junija gre na tekmovanje na Ohrid, še prej bo igrala s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, ko bo imela tudi solo točko, skladbo Micheleja Magnanija Pagina d'album, med počitnicami pa jo tako kot zadnja leta najbrž čaka vsakoletni poletni tabor Musica Creativa v Izoli. Tudi sicer obiskuje razne seminarje za klarinet, igrala pa je tudi že v orkestru Alpe Adria v Avstriji. Rada veliko igra.

Njen idol je vsekakor naš izjemni klarinetist Mate Bekavac. »Seveda so še drugi dobri, ampak on je res odličen. Letos februarja sem se pogovarjal z njim in mi je dejal, da je muzikalnost zelo pomembna, saj le tako lahko glasba zares pride do ljudi. Všeč mi je tudi Martin Frost, pa še kdo bi se našel,« pove mlada klarinetistka, ki seveda rada posluša klasično glasbo, veliko pa tudi prepeva. »Zadnjič sem na kanalu YouTube našla skladbo Soul Stories. Poslušajte jo, res lepa glasba.«

Fantje iz Kontrabanta

Poleg igranja v orkestrih vse večkrat nastopa tudi z očetovo skupino Kontrabant. Teh se ne boš rešila, se pošalim, pa mi tako za šalo kot zares odgovori: »Saj rada igram z njimi. Poleti sem nekajkrat nadomeščala klarinetista, ker je imel službo, igrala sem na 25-letnici skupine. Fino je, ker vse igram na pamet, po posluhu, kar je zelo drugače kot v glasbeni šoli in na tekmovanjih. Oči Bela recimo nekajkrat posluša skladbo na internetu in jo ima že na harmoniki. Sama sem tako izboljšala posluh in tudi glasbeni spomin.« Tudi na dveh porokah je že igrala, kjer je sicer prijetno, a je toliko čakanja, pravi. Je bila pa na zadnji poroki čokoladna fontana toliko boljša, pove.

S Kontrabantom igra vse od očetovih skladb do romske glasbe, etna pa tudi Metallice, če je taka želja poslušalcev. Je edino dekle v skupini, sama pa pravi, da bi kar pogrešala, če ne bi igrala z njimi. »Pa saj so vsi zelo pozorni do mene, kar je tudi lepo.«

Čaka jo še eno leto glasbene šole z mentorjem prof. Ledererjem, za katerega meni, da jo lahko še veliko nauči, po končani osnovni šoli pa se bo vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Potem pa naprej. »Bomo videli, kako se bo odvijalo,« se s prihodnostjo ne obremenjuje mlada klarinetistka. Ne, Kika res ni običajna trinajstletnica. O njej bomo zagotovo še slišali.