Odkrivanje nadarjenih učencev

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. april 2019 / 11:10  

Za boljšo šolo (17)

Visoko razvite družbe, kamor sodi tudi Slovenija, potrebujejo za svoj nadaljnji razvoj uspešne in ustvarjalne posameznike, zato se v vseh šolskih sistemih trudijo, da bi takšne otroke pravočasno prepoznali in v času šolanja razvijali njihovo nadarjenost in različne talente. S tem namenom je pri nas skupina strokovnjakov leta 1999 oblikovala Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Nekdaj smo nadarjenost razumeli kot splošno inteligentnost, novejša psihološka spoznanja pa omenjajo več vrst inteligence oziroma talentov. Po najnovejši definiciji, ki izhaja iz ameriškega Zakona o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978, so nadarjeni ali talentirani tudi tisti otroci in mladostniki, ki kažejo visoke dosežke poleg intelektualnega področja tudi na ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem in umetniškem področju. Po tej definiciji med nadarjene lahko štejemo celo tiste otroke, ki še nimajo visokih dosežkov, imajo pa potencialne zmožnosti, da jih dosežejo – torej tudi učence, ki so učno manj uspešni, nezainteresirani za šolo, imajo nizko samopodobo, so nemotivirani za učenje in čustveno ter socialno nezreli. Vse te lastnosti neuspešnih učencev ne bi smele preslepiti strokovnih delavcev, da bi tudi med takšnimi ne iskali nadarjenih.

Postopek odkrivanja nadarjenosti v naši šoli je tristopenjski in v njem sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi tudi zunanji strokovnjaki. Prva stopnja je evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni, in jo opravijo učitelji tretjega razreda. Pri tem upoštevajo naslednje kriterije: učni uspeh, izjemne dosežke na likovnem, glasbenem, tehniškem in športnem področju, dosežke na tekmovanjih ter nadpovprečne rezultate pri interesnih dejavnostih. Posebej pomembno je mnenje učiteljev, ki ga oblikujejo na osnovi opazovanja učencev med rednim vzgojno-izobraževalnim delom. Posebej pozorni morajo biti do tistih učencev, ki kažejo znake specifičnih nadarjenosti, nimajo pa odličnega uspeha, prihajajo iz socialno manj spodbudnih ali drugačnih kulturnih okolij in imajo celo specifične učne in vedenjske težave. Svoje mnenje mora podati tudi šolska svetovalna služba. Naslednja stopnja je identifikacija nadarjenih učencev, kjer gre za podrobnejšo in poglobljeno obravnavo evidentiranih učencev. Učitelji s pomočjo ocenjevalne lestvice ocenijo učence na več področjih: razumevanje in pomnjenje snovi, sposobnost sklepanja in logičnega mišljenja, telesno-gibalne sposobnosti, vodstvene sposobnosti, motiviranost in ustvarjalnost. V to fazo odkrivanja nadarjenosti sodi tudi testiranje sposobnosti in ustvarjalnosti evidentiranih učencev v četrtem razredu, kar smejo izvajati samo licencirani psihologi. Za nadarjene so prepoznani tisti učenci, ki so vsaj na enem področju dosegli nadpovprečni rezultat. Ves postopek odkrivanja nadarjenih se lahko izvede tudi v višjih razredih osnovne šole, če se pokaže, da je bil kakšen otrok v prvem triletju spregledan.

Tretjo fazo odkrivanja nadarjenih izvede šolska svetovalna služba, ki organizira in izvede individualni pogovor s starši. Starši morajo dati pisno soglasje za nadaljevanje spremljanja otrokovega razvoja ter za pripravo individualiziranega programa dela zanj.

Leta 2000 pa so šole dobile konkretna navodila, operativni načrt, kdo in kaj morajo narediti posamezniki v osnovni šoli, da bo koncept dela z nadarjenimi zares zaživel.