Svoboda vodi ljudstvo

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota. 27. april 2019 / 11:12  

… Takšno ime nosi slika vodilnega slikarja francoske romantike Eugena Delacroixa, ki se je rodil 26. aprila 1798v Parizu. V najstniških letih se je mudil v Normandiji in ruševine gotskega samostana so ga tako navdušile, da je prijel za čopič. Delacroix je končal visoko šolo lepih umetnosti in 1819 dobil prvo javno naročilo za sliko »Devica žetve« v cerkvi sv. Eutropa.

Reakcionarna vlada francoskega kralja Karla X. je bila nadvse zatiralska. Ljudstvo, ki je bilo ubogo in lačno, ki ni imelo izrazitega voditelja, je šlo spet na barikade, v Parizu naj bi jih bilo šest tisoč. Po vstaji je Francija postala ustavna monarhija, a nižji sloji so še naprej živeli v bedi. V teh viharnih dneh je Eugene Delacroix naslikal danes znamenito delo, ki visi v Louvru: Svoboda vodi ljudstvo, velikost 260 cm x 325 cm.

Postalo je simbol francoske revolucije, žari v močnih barvah, v izraziti igri svetlobe in sence. Nad kopico mrtvecev stoji bosonoga odločna ženska z bajonetom v levici in dvignjeno trobojnico v desnici, z golim oprsjem in visoko dvignjeno glavo. Njeno ime je Marianne, francoski simbol za svobodo. Frigijska čepica, ki jo nosi na glavi, je pokrivalo, kakršno so nosili v revoluciji 1789. Deček ob njej s pištolo v vsaki roki je bil navdih za pariškega pobca Gavrocha v romanu Victorja Hugoja Nesrečniki.

Država je sliko sicer odkupila, a je kmalu zatem izginila s prizorišča. Delacroix, ki je imel nekaj vplivnih prijateljev, je dobil dovolj sredstev, da se je podal na pot v Španijo, London in pozneje Maroko, kjer so ga neznansko očarale močne barve. Zanimale so ga zgodovinske, živalske, pa tudi eksotične teme, polne dramatike in moči, ki se je umirjala v nekaterih tihožitjih. Bil je slikar, katerega slike so redkokdaj odklonili na znamenitem pariškem Salonu. Dobival je tudi velika javna naročila za najrazličnejše poslikave.

Ob svetovni razstavi v Parizu 1855 je bilo v Salonu razstavljenih 36 njegovih del. Prejel je najvišje odlikovanje Reda legije časti. Bil je prvi francoski slikar, ki je doživel retrospektivno razstavo še za življenja, ki se je izteklo 13. avgusta 1863 zaradi hude bolezni v grlu. Začrtal je tudi pot prihajajočim impresionistom …

Porova pogača

Zanjo potrebujemo: za testo: 200 g moke, 80 g masla, 50 ml vode, 1 jajce, pol žličke soli; za nadev: 250 g pora, 2 žlici masla, 130 g gavde, 100 g grojerja, 4 jajca, 250 g kisle smetane, 80 g sladke smetane, poper, sol in muškatni orešek po okusu

Iz presejane moke, na koščke zrezanega masla, soli, jajca in vode umesimo gladko testo in ga damo za 1 uro v hladilnik. Pečico ogrejemo na 200°.

Por narežemo na pol cm široke kolute in jih 3 minute pražimo na maslu. Odcedimo odvečno maščobo. Iz jajc in smetane stepemo gladek preliv. Naribamo sir.

Testo na pomokani delovni površini razvaljamo in z njim obložimo model s premerom 28 cm in valovitim robom. Testo potegnemo do vrha robu. Nanj potresemo por, nato sir in prelijemo z začinjeno jajčno mešanico. Pečemo okoli 30 minut. Ponudimo s sočno solato!

Pa dober tek!