Petnajst let zapora za nasilno smrt brezdomca

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 20. april 2019 / 11:38  

Za nasilno smrt jeseniškega brezdomca Matevža Potočnika Muzge lani jeseni sta poleg Alena Lovića odgovorna tudi zakonca Franc in Gloria Kleindienst, je v sredo odločilo kranjsko sodišče.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v sredo na večletni zaporni kazni obsodili zakonca Franca in Glorio Kleindienst z Jesenic, ki so ju spoznali za kriva kaznivega dejanja povzročitve posebej hude telesne poškodbe, zaradi katere je lani jeseni v bivalniku za brezdomce umrl 36-letni Matevž Potočnik Muzga. Dejanje sta po sodbi sodišča storila v sostorilstvu z Alenom Lovićem, ki je krivdo priznal in že prestaja sedemletno zaporno kazen. Sodnica Andrijana Ahačič je zdaj Francu Kleindienstu prisodila osem let in pol zapora, njegovi ženi Glorii pa sedem let, obema je zaradi ponovitvene nevarnosti tudi podaljšala pripor. Pokojnikovo ženo in otroka je sodišče s premoženjsko-pravnim zahtevkom v višini 111 tisoč evrov napotilo na pravdo. Sodba ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbi.

Sodnica je ocenila, da je tožilstvu uspelo prepričljivo dokazati, da sta obtožena skupaj z Lovićem 8. septembra lani v bivalniku za brezdomce na Jesenicah brutalno pretepli skupnega znanca Matevža Potočnika Muzgo in so ga potem pustili ležati v bivalniku, kjer je po nekaj urah trpljenja umrl. Sodnica ugotavlja, da so vsi trije obtoženi na sojenju krivdo valili drug na drugega in minimalizirali svojo vlogo, vendar je iz izvedenskega mnenja in opravljenih analiz oblačil razvidno, da so poškodbe na žrtvi nastale z brcami (prejel jih je najmanj 65) z različnimi obuvali in različno močjo. Po oceni sodišča je zato nemogoče, da bi vse poškodbe povzročil samo Lović, kot trdita Kleindienstova. Sodišče poleg tega razpolaga tudi z drugimi materialnimi dokazi, da je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu – od sledi žrtvine krvi na oblačilih in obutvi vseh treh obtoženih do njihovih DNK-sledi na kraju zločina.

Kranjska okrajna tožilka Lea Martinjak je sicer sodišču predlagala, naj Francu Kleindienstu izreče deset let zapora, njegovi soprogi pa leto dni krajšo sankcijo. Njuna zagovora, da je Muzgo pretepal le Lović, je ocenila za neverodostojna, saj se nista ujemala v ključnih okoliščinah, Franc pa je od preiskave do glavne obravnave svojo izjavo tudi spremenil. Tožilka bolj verjame Loviću, ki pravi, da sta pri pretepanju aktivno, če ne celo v glavni vlogi, sodelovala ravno zakonca Kleindienst. Ne nazadnje je Lović priznanje priznal in je zanj že obsojen, zato nima razloga za laganja, je prepričana tožilka. »Ni dvoma, da so vsi trije sodelovali pri pretepanju, vsi trije so ga brcali v glavo in v druge dele telesa,« je poudarila in izpostavila, da sta se morala Kleindienstova zaradi resnosti in števila poškodb – vsaj petnajst brc je žrtev prejela v glavo – zavedati, da lahko povzročita tako hude poškodbe, ki lahko privedejo tudi do smrti. Pokojnega so vsi trije obtoženi pustili ležati na tleh, ne da bi kogarkoli obvestili, zato je v mukah umiral brez pomoči, kar kaže na popolno odsotnost empatije in popolno čustveno otopelost obtoženih, je še dejala.

Odvetnica Nina Globočnik, ki zagovarja Franca Kleindiensta, je v končni besedi izpostavila mnenje sodnega izvedenca, da so bili usodni udarci v glavo po vsej verjetnosti povzročeni s težko in trdo obutvijo, ki jo je nosil le Lović, saj sta oba Kleindienstova tedaj nosila mehko obutev. Prav tako niti ni prepričljivih dokazov, da je bil njen klient sploh udeležen v pretepanju. V bivalnik je prišel kot zadnji, ko ga je zapustil, je bil Muzga še živ. Poleg tega ni razjasnjeno, kaj sta počela Gloria in Lović v naslednjih treh urah po policijskem pridržanju Franca, nesporno pa je, da sta se samo onadva lahko vrnila v bivalnik, je opozorila zagovornica, ki je zaradi vseh dvomov predlagala izrek oprostilne sodbe.

Odvetnica Barbara Nastran, zagovornica Glorie Kleindienst, je med drugim poudarila, da bi morala biti vloga vsakega od vpletenih natančno opredeljena. Tudi ona je opozorila, da so bile usodne poškodbe na glavi povzročene s težko obutvijo, ki jo je nosil le Lović. Zagovor slednjega je ocenila za neverodostojnega: »Lović ni govoril po resnici, zanj je bila resnica, da so prav njegove brce povzročile smrt prijatelja, izrazito kruta. Zato je svojo pripoved priredil.« Ker mora biti krivda obtoženemu dokazana brez najmanjšega dvoma, je tudi za Glorio predlagala oprostilno sodbo.