Več rastlinske hrane

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 4. april 2019 / 13:13  

Po ocenah strokovnjakov bi največ prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, če bi manj uporabljali letalski promet, če bi zmanjšali število avtomobilov, na tretjem mestu je pogostejše uživanje hrane rastlinskega izvora. Spomnila sem se knjige iz otroštva, kjer sem opazovala shemo, koliko ljudi lahko prehranimo s hrano, ki jo pridelamo na štirih hektarih zemlje. Če posejemo sojo, lahko prehranimo 61 ljudi, če gojimo pšenico na isti površini, lahko prehranimo 24 ljudi, s koruzo deset, in če gojimo krmo za živali, z mesom od teh živali lahko prehranimo le dva človeka.

Če bi primerjali prehranjevalne navade danes in pred stotimi leti, je povsem jasno, da danes pojemo preveč mesa. Pomislimo na vse verige hitre prehrane in tudi na domače jedilnike. Najhitreje je pripravljeno meso. Beljakovine lahko dobimo tudi v drugih živilih, le kuha je potem precej bolj zamudna. Mnogi se še dobro spominjate, da je bilo meso na jedilniku le v nedeljo, pa še takrat se ga niste do sitega najedli. V pogovoru z mladino nekdo hitro pripomni, zakaj bi se jaz moral odpovedati mesu, da bom s tem manj onesnaževal okolje, če ga imam pa rad. Vsi tisti, ki svetujejo, kako bi manj obremenjevali okolje in naš planet, se vozijo v luksuznih avtih in zelo pogosto potujejo z letali, ne da bi pomislil, da je to mnogo večje onesnaževanje kot moja ljubezen do mesne hrane. Prijetno smo se smejali in na koncu ugotovili, da ima čisto prav.

No, pa morda obrnimo stvar drugače, spodbujajmo vrtičkarstvo. V tem pa smo Slovenci zagotovo vzorni državljani sveta. Vrtičkarstvo je nacionalni hobi. Pojavi se, čim presežemo petdeseto leto starosti, pri mnogih pa že prej. Tudi tisti, ki živijo v bloku, si pogosto omislijo zeleno steno ali visoko gredo in ponosno povedo, da sami pridelajo zgodnjo solato, zelišča in začimbe, celo paradižnik in jagode. In še v nečem smo Slovenci vzorni državljani, v lastni pripravi hrane. Pri nas se še kuha. Kdor pozna obljubljeno deželo čez lužo in tudi razviti Zahod, kaj kmalu ugotovi, da tam nihče ne kuha doma. Je se v restavracijah in gostilnah. Pa vendar spodbujajo kuhanje doma in izobražujejo mlade, kako si pripraviš preproste jedi. Še vedno govorimo o pridelavi hrane za ljudi in krme za živali, kako smo lahko začudeni nad pridelavo rastlin za predelavo v goriva, izolacijo stavb, cvetja in drugih luksuznih izdelkov. Kako šele to onesnažuje okolje …

Torej, nadaljujmo z vrtičkarstvom, ker to radi počnemo, jejmo manj mesa in hrane živalskega izvora, ker je bolj zdravo in s tem manj onesnažujemo okolje. In če dodam še naslednje: jejmo lokalno pridelano hrano, tisto, ki zraste na naših njivah, vrtovih in sadovnjakih. Koliko energije in izpustov povzročimo z nakupom eksotične in uvožene hrane, ki z dragim in energetsko zahtevnim transportom pride k nam denimo iz Argentine ali Gane in drugih delov sveta.

Trg nudi marsikaj, mi pa se sami odločimo, kaj bomo kupili, in še več, kaj bomo jedli.