Kaj vpliva na učne dosežke učencev

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 31. marec 2019 / 22:06  

Za boljšo šolo (13)

Starši in učitelji si želimo uspešne učence, ki dosegajo visoke učne rezultate in so hkrati motivirani za učenje. Vsi šolski sistemi iščejo čarobno formulo, kako to doseči. Avstralski znanstvenik in raziskovalec dr. John Hattie je v knjigi Vidno učenje za učitelje (2012, prevod 2018) zbral rezultate številnih raziskav po svetu, v katerih je sodelovalo 750 tisoč učencev, da bi ugotovil, kaj pravzaprav najbolj vpliva na učno uspešnost učencev. Raziskave kažejo, da imajo največji vpliv na dosežke učencev učenčeva realna pričakovanja do sebe. Realno podobo o sebi in svojih sposobnostih imajo predvsem tisti otroci, ki so jih starši in učitelji naučili, da se je za vsako delo treba potruditi in ga opraviti kvalitetno, natančno in v pravem času, pri čemer se je treba zares potruditi in vztrajati, dokler naloga ni opravljana. Poleg tega je treba otroke seznaniti s kriteriji, kaj je dobro opravljeno delo, da se bodo znali sami oceniti in presoditi, v kolikšni meri zastavljene cilje dosegajo. Sicer bodo vedno odvisni od mnenja in potrditve drugih in ne bodo uvideli lastne odgovornosti za svoje dosežke. Na drugem in tretjem mestu presojanja vplivov na učne dosežke učencev je povratna informacija učitelju o njegovem delu in ravnateljev stil vodenja šole. V našem šolskem sistemu žal ni dobro poskrbljeno za spremljanje učiteljevega dela, tako da ti, razen občasno od ravnateljev, ne dobijo povratne informacije o strokovnosti svojega poučevanja in dela z otroki. Ravnatelji pa ob obilici dela z upravljanjem in gospodarjenjem šole nimajo dovolj časa za pedagoško vodenje šole. Zato bi bilo nujno znova uvesti svetovalce zavoda za šolstvo, ki bi po šolah spremljali kakovost pouka.

Na četrtem mestu vplivanja na učne dosežke učencev je sprotna povratna informacija učencem o njihovem znanju. Tukaj ni mišljena številčna ocena, pač pa opisna povratna informacija, ki učencu kvalitativno pove, katera znanja je že dosegel, na katerih področjih pa se mora še izboljšati. Učenci naj bi se usposobili tudi za samovrednotenje znanja in učenja. V to smer je naravnano formativno spremljanje, ki naj bi se zadnja leta uvajalo v slovensko osnovno šolo. Na visokem mestu vplivanja na učne dosežke učencev je tudi odnos med učiteljem in učencem. Tistim učiteljem, ki so rojeni za ta poklic in se ves čas izobražujejo, to že sedaj odlično uspeva. Na učni uspeh učencev ima izredno velik vpliv tudi stalno izobraževanje učiteljev. Žal v našem šolskem sistemu ni urejeno tako, da bi bila določena izobraževanja, posebno takrat, ko se v šolo uvajajo neke spremembe, za vse učitelje obvezna. Srednje velik vpliv na učno uspešnost učencev imajo metode poučevanja, npr. razlaga s pogovorom, sodelovalno učenje, učenci poučujejo druge učence, pouk z računalnikom in domača naloga. Srednje pomembne je tudi domače okolje učencev in učiteljeva pričakovanja do učencev. Najmanjši vpliv na učno uspešnost pa imajo urnik in šolski koledar (razpored počitnic), število učencev v razredu in razvrščanje učencev v homogene skupine, kakršen je bil naš nivojski pouk.

V slovenski osnovni šoli smo imeli v zadnjih tridesetih letih številne zelo dobre projekte, ki vodijo v zgoraj opisano smer, pa so ostali nepovezani, niso se nadgradili in sistematično vpeljevali v vse šole. In premalo so se upoštevale izkušnje ter mnenja učiteljev in ravnateljev.