Naslovna stran Glasa ob prvem tekmovanju na velikanki bratov Gorišek leta 1969 / Foto: arhiv Gorenjskega glasa

Petdeset let lepotice pod Poncami

Letalnica bratov Gorišek je bila zgrajena pred petdesetimi leti. Na njej je bilo postavljenih kar osemindvajset svetovnih rekordov, že na prvem tekmovanju leta 1969 pet. Takrat je med slovenskimi skakalci najdlje, to je sto petdeset metrov – do jugoslovanskega rekorda, poletel Kranjčan Peter Štefančič. Obujamo spomine.

Do konca tedna bo v središču pozornosti Planica, ki gosti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Pod Poncami so znova najboljši letalci na svetu, ki se za čim daljše daljave merijo na Letalnici bratov Gorišek. Ta letos praznuje jubilej – petdeset let. Na njej je bilo postavljenih že 28 svetovnih rekordov.

Oman na krstni polet čakal skoraj eno uro

Pisalo se je leto 1969, ko je bila zgrajena takrat 150-metrska velikanka v Planici. Njena konstruktorja sta brata Vlado in Janez Gorišek in po njiju nosi tudi ime. Prvi je na njej poletel takrat 32-letni Miro Oman in pristal pri 135 metrih. Bil je 6. marec 1969, dva tedna pred uradnim tekmovanjem, pred Tednom smuških poletov. O tem mejniku v tem športu je pisal tudi takratni Glas. Kot je zapisano, je bil Oman krstnega skoka zelo vesel. Takole ga je opisal: »Vsi so me spraševali pred skokom, če imam tremo. Na to še pomislil nisem, ko sem se odpravljal na vrh zaletišča nove velikanke. Priznati pa moram, da sem postal nekoliko nervozen, ker sem predolgo čakal, skoraj eno uro na vrhu zaleta, da so organizatorji dokončno v redu pripravili napravo za preizkušnjo. Skoraj sem že obupal in si mislil, da danes ne bo nič s poskusom. Končno pa so mi dali dovoljenje za prvi polet. Pri odskoku me je prineslo zelo visoko v zrak, skoraj deset metrov nad snežno površino, nato pa sem letel v liniji, ki mi najbolj prija. Skratka, počutil sem se kot med poletom na najboljših skakalnicah sveta.«

Svetovni rekordi in več kot 82 tisoč gledalcev

Njegov polet je dal upanje, da bodo v času planiške prireditve gledalci videli velike dosežke svetovnih mojstrov skakanja na smučeh. To se je tudi zgodilo. Velikanka bratov Gorišek je bila uradno odprta 21. marca 1969. Kot je zapisano v Glasu, je bila prvi tekmovalni dan, skupaj so bili trije, prva serija najslabša, saj je bilo vrsto neprijetnih padcev, ki pa se na srečo niso končali s kakšnimi večjimi poškodbami. Skoki so bili dolgi, tako da so zabeležili le redki polet pod sto metri. Najzanimivejša in najlepša je bila druga serija, v kateri je najdlje poletel Norvežan Björn Wirkola in postavil nov svetovni rekord. Doskočil je pri 156 metrih. To pa ni bil najdaljši polet planiškega tekmovanja. Postavljenih je bilo pet svetovnih rekordov, najdlje pa je poletel vzhodnonemški tekmovalec Manfred Wolf s 165 metri. Uspešni so bili tudi slovenski skakalci. Kranjčan Peter Štefančič, skakalec kranjskega Triglava, je kar dvakrat izboljšal dotedanji rekord Jožeta Šlibarja (141 metrov iz leta 1961). Najdlje je poletel 150 metrov. Tri dni so skakalci navduševali tisoče obiskovalcev v dolini pod Poncami. Nastopilo je šestdeset tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh je bilo 82.600 gledalcev, samo v nedeljo kar 48.850. Prispeli so s 1067 avtobusi, 9400 osebnimi vozili in šestimi vlaki. Planica na tisoče obiskovalcev privablja že od nekdaj. Letos jih organizatorji v štirih dneh pričakujejo okrog šestdeset tisoč iz številnih držav sveta, vstopnico so prodali celo na Tajsko.

Prvič prek magičnih dvesto metrov

Svetovni rekordi so bili na Letalnici bratov Gorišek kasneje velikokrat izboljšani. Leta 1972 je bilo na njej organizirano sploh prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Na planiški velikanki je prvič človek preletel tudi mejnik dvesto metrov. Avstrijec Andreas Goldberger je 17. marca 1994 dosegel daljavo 202 metra, a pri tem po snegu podrsal z rokami. Le nekaj minut kasneje pa je Finec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi Zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica bratov Gorišek je doživela nekaj prenov in povečav, zadnja je bila leta 2015. Najdaljši polet je na njej uspel Poljaku Kamilu Stochu (251,5 metra), ni pa lastnica aktualnega svetovnega rekorda. Ima ga Vikersund. Avstrijec Stefan Kraft je tam pred dvema letoma pristal pri 253,5 metra.

Vdova Lada Goriška vsako leto v Planico

Planica kljub temu ostaja kraljica. Je kraj, kjer je človek na smučeh prvič preletel tako sto kot dvesto metrov. Je magnet za skakalce in gledalce. Piše številne zgodbe in spomine, tudi na prve skoke na velikanki bratov Gorišek pred petdesetimi leti. Dobro se jih še spomni inženir Janez Gorišek, ki je prvi poskusni polet zamudil, saj je prihajal iz Afrike, kjer je delal. Ni pa zamudil tekmovanja. Ob spominih ga še danes povsem prevzamejo čustva, o občutkih pa, pravi, je težko govoriti. Janez Gorišek je bil četrt stoletja tudi vodja tekmovanja v Planici, kamor se z veseljem vrača.

Med tistimi, ki se konec marca vsako leto odpravijo v Planico, je tudi gospa Slavi Gorišek iz Radovljice, vdova pokojnega inženirja Lada Goriška. S hčerko Janjo Divjak, ki živi v Velenju, se zadnja leta v Planico odpravita na dan, ko skakalci začnejo preizkušati letalnico in v dolini še ni gneče. »Na Planico me vežejo sami lepi spomini,« odločno in z nasmehom pove gospa Gorišek, ki je lani praznovala 93 let. V mislih se rada vrne v čas, ko je vsa družina konce tedna preživljala v Zgornjesavski dolini. »Mož je v Planici preživel ves svoj prosti čas – mi pa z njim. Še dobro se spomnim, kako smo vsi štirje – on, jaz, otroka Janja in Dušan – označevali drevesa, ki jih je bilo treba podreti na pobočju, kjer zdaj stoji letalnica ...«

» ... pa neskončnih pogovorov očeta in strica Janeza, ki sta, kadarkoli sta bila skupaj, razpravljala, načrtovala, sanjala o Planici,« doda hči Janja Divjak Gorišek, ki je, takrat še dijakinja in kasneje kot študentka gradbeništva, očetu in stricu pomagala tudi z risanjem.

Vse od prvega skoka na letalnici pred petdesetimi leti je bila družina Gorišek vsako pomlad v Planici. Oče je aktivno sodeloval pri organizaciji, drugi pa so z navdušenjem spremljali tekmovanja – pogosto v slikovitih sončnih dneh, zaradi katerih se gospa Slavica še vedno posebno rada odpravi v Planico, pa tudi kakšen snežni vihar je bil vmes, pove Janja. »Spomnim se hude zime, ko sem v Planico peljala mamo, babico in otroke, pa nas v Ratečah z avtom niso spustili naprej in smo morali pot nadaljevati peš! S skrajnimi močmi smo se prebili do skakalnic, na jok mi je šlo od jeze in napora, a smo bili tam – tako kot vsako leto.«

Zdaj, pravita, je vse drugače, sploh odkar je zgrajen Nordijski center. »Oče bi ga bil vesel, zagotovo. Spomnim se, kako smo šli marca leta 1997, le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, zadnjič v Planico. Takrat je bila podoba objektov res klavrna, Bloudkova velikanka se je podirala, denarja za vzdrževanje ni bilo ... Ozrl se je okoli sebe in vzdihnil: ''Oh, saj Planice kmalu ne bo več ...'' K sreči se njegova napoved ni uresničila!«

Družina Lada Goriška se tako še več kot dvajset let po njegovi smrti vsako leto udeleži planiškega praznika. »Seveda se vedno zelo veselim! Zaradi Planice, zaradi naših imenitnih smučarskih skakalcev, ki jih ves čas spremljam tudi po televiziji. Timi Zajc, Domen Prevc, Anže Semenič ... Dobri in pogumni fantje so, odlični smučarji. Najbolj pri srcu pa mi je seveda Peter Prevc. Jutri jih bom gledala v živo, potem pa bom vse do nedelje pred televizijo naredila tako, kot reče legendarni komentator Andrej Stare: ''Zdaj pa stisnimo pesti, na vrsti je naš tekmovalec!'',« je v torek še povedala Slavi Gorišek.

Od danes do nedelje bo šlo zares. Pred skakalci so še zadnji trije tekmovalni dnevi v letošnji sezoni. Morda pa bo Planica že letos znova lastnica svetovnega rekorda.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

pretežno jasno
vlažnost: 85 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

2/18

četrtek

2/20

petek

2/21

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Kranj, 18. april 2019

Krščanska glasba in beseda

PRIREDITVE / Škofja Loka, 18. april 2019

Mesečno srečanje ob humanistiki

IZLETI / Naklo, 18. april 2019

S kolesom do Brega ob Kokri

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. april 2019

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Jesenice, Tržič, 18. april 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. april 2019

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Naklo, 18. april 2019

S kolesom do Brega ob Kokri

PRIREDITVE / Škofja Loka, 18. april 2019

Mesečno srečanje ob humanistiki

 

 
 

 

 
 
 

Branja drevesom / 20:14, 17. april

Wojciechowski
Ti boš bukvam in macesnom menda recitiral poljske domoljubne pesmice?

Najditelja znova na Mežakli / 20:05, 17. april

Največ bi naredu tvoj fotr preden te je delal, da bi odskoču !

Najditelja znova na Mežakli / 18:26, 17. april

Da ne boš mislu, da imam kaj prot teb.
Evo dokaza:
me je bralka Glasa vprašala, če sem prepričan, da te ni meteorit vsaj oplazil, sem ji rekel, da bi te, če ne bi odskoču.

Najditelja znova na Mežakli / 17:35, 17. april

Hehe, majmun, tud smešen nis, si pa korajžen, to pa, ampak tkole s fejk imeni na netu se to da ane..

Najditelja znova na Mežakli / 16:19, 17. april

Kar nekaj bralcev Glasa me je vprašalo, če je meteorit mogoče slučajno zadel Primoža?
Sem rekel, da ne, da ima to prirojen.

Branja drevesom / 15:02, 17. april

Med tem ko bodo brali drevesom, bi lahko posekal kar nekaj kubikov lesa.

Najditelja znova na Mežakli / 14:03, 17. april

Še sreča, da si je meteorit izbral kraj padca Mežaklo in ne stavbo občine...
Sicer bi ga pa Jožef lahko fajn unovčil pri kašnem bogatem Rusu, itak ni blo nobenmu jasno kje točno je ta kamen!