Layerjevi, požar v Kranju, ponarejanje in zapor

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja. 17. marec 2019 / 17:31  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (190)

Kranju se je 17. marca 1688 rodil slikar Josip Layer, prvi znani slikar iz družine kranjskih slikarjev, ki je delovala v 18. in prvi tretjini 19. stoletja. Bil je oče slikarjev Marka Layerja in ded Leopolda Layerja, najbolj znanega slikarja iz rodbine. Marko Layer je imel osem otrok. Med temi so bili trije slikarji: Leopold, Valentin in Anton.

Leopold in Valentin sta se verjetno doma v Kranju učila brati in pisali, slikarstva pa pri očetu. Leopold Layer se je oženil z Marijo Egartner, rojeno na Koroškem. Ker ta dvojica ni imela otrok, je Leopold Layer posinovil sorodnika svoje žene Jožefa Egartnerja, ki se je pri Leopoldu Layerju izučil slikarstva in podedoval njegovo hišo in ostalo imetje.

Layerjeva delavnica je imela navadno mnogo dela, vendar so prišli tudi slabi časi. Ko so Francozi zasedli Kranjsko, se je izrek, da ob vojski mirujejo muze, uresničil tudi v Layerjevi hiši. Uboštvo je potrkalo na vrata. Ustno izročilo pripoveduje, da sta se oba brata Layerja lotila nevarnega posla in začela ponarejati denar.

Ljudje so sumili, da se v hiši nekaj dogaja. V Kranju je tedaj živela družina Hayne. Bili so sorodniki nemškega pesnika Heinricha Heineja, z Layerjevimi pa so imeli prijateljske stike. Hayne je imel dva sinova, ki sta študirala na Dunaju in bi se ob obisku doma rada srečala s slikarjem. Vendar pa je bil Leopold Layer tedaj že v preiskavi in ni smel iz hiše. Vedno dobro razpoloženega slikarja sta sinova poskusila zvabiti s študentsko potegavščino in poslala v Layerjevo hišo nekaj kmečke obleke. Kmalu sta iz Layerjeve hiše prišla »kmet in kmetica« in krenila k Haynejevim, ki se niso mogli dovolj nasmejati Leopoldu Layerju in njegovi ženi, preoblečenima v kmeta (po M. Bradaški).

To se je razvedelo in kmalu je prišel k Layerjem francoski preiskovalec. Gospa Layerjeva je imela ob presenetljivem obisku v rokah molitvenik, ki ji je padel na tla. Po tleh so se iz njega razsuli francoski bankovci, ki so jih francoski preiskovalci iskali.

Brata Leopolda in Valentina Layerja so zaprli. Valentin naj bi se iz obupa v ječi obesil, Leopolda pa je čakala smrt na vislicah. Zanj se je zavzel neki francoski general in mu izposloval pomilostitev. Obsojen je bil na večletno ječo. (po M. Bradaški)

V tem času je bil v Kranju silovit požar. Mesto je bilo v dveh urah upepeljeno. Od 203 hiš v mestu in v predmestjih jih je zgorelo 184. Pogorela je tudi Layerjeva hiša, tako da je bila uničena tudi delavnica, pod katero je bila lesena shramba za les.

Francozi so morali oktobra 1813 zapustiti Kranjsko. Layer je bil osvobojen, saj se je po odhodu Francozov povsem drugače gledalo na ponarejanje sovražnikovega denarja. Leopold Layer se je v svoji stiski zaobljubil, da bo poslikal Marijino kapelico na Brezjah. Oljno sliko Marije Pomagaj naj bi dokončal že v ječi ali pa takoj, ko je bil oproščen.

Slikarska središča v deželi Kranjski

Najbolj znana umetniška središča na Kranjskem so bila že od nekdaj Ljubljana, Poljanska dolina, Radovljica, Škofja Loka, Idrija in Kranj. V Kranju je bilo vedno veliko slikarjev in kiparjev. Tako je v Kranju živel slikar Janez Krstnik Staravačnik, ki se je rodil 10. septembra 1657. Njegov sodobnik je bil tudi slikar in meščan Matija Arihar (Arichar). Njegovi ženi je bilo ime Marjeta. Leta 1722 je slikal v Križah pri Tržiču. Imel je sina Karola in Mihaela in nekaj hčera. Umrl je nagle smrti v visoki starosti in bil pokopan 13. julija 1727.