Jahorina

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 5. marec 2019 / 08:38

Letos smo torej smučali na Jahorini. Presenečena sem bila nad urejenostjo smučišča, ki je povsem primerljivo s podobno velikimi smučišči v Dolomitih ali v Avstriji. Ima sodobne šestsedežnice, proge so dolge in urejene, olimpijski slalom pa je bil le na eni progi. Samo ta ima črno oznako zahtevnosti. Vsaj polovica gostov je bila Slovencev, ostali so Srbi. Na sedežnici sem govorila z Nizozemci in slišala se je tudi ruska govorica, v resnici pa prevladujemo Slovenci. Imeli smo idealne pogoje, cel teden sončnega vremena. Na smučišču je bila kljub velikim razsežnostim precejšnja gneča. Rana ura je zlata ura in proga olimpijskega slaloma je bila zjutraj povsem prazna. Ker pa je vedenje ljudi dokaj predvidljivo, je bilo ob dvanajsti uri smučišče zopet prazno, saj je večina že počivala in uživala v dobri hrani. Tako mirno lahko rečem, da je smučišče mnogo boljše in večje od našega majhnega smučišča v Avstriji.

Kaj pa namestitev? V Avstriji bivamo v samostojni svetli hišici, ki ima teraso, savno, dve stranišči, kopalnico, veliko in udobno kuhinjo. Tudi cena je temu primerna. Naš apartma na olimpijski planini je imel tri zvezdice. Ni bil tako udoben niti nov in moderen. Veliko ljudi me sprašuje, koliko to stane. Teden smučanja (kar pomeni bivanje v apartmaju na smučišču, smučarske vozovnice in prevoz) za šest družinskih članov v Avstriji na manjšem smučišču z luksuznim bivanjem stane četrtino več kot smučanje na Jahorini. Zapravili pa nismo nič manj. V Bosni si lahko omisliš obisk gostilne vsak dan, hrana nam je poznana in je dobra. V Avstriji je hrana v gostilnah zelo draga in po mojem mnenju nič kaj okusna.

Zadnji dan nismo smučali, obiskali smo Sarajevo. Vsi ga poznate. Bil je ravno 1. marec, dan neodvisnosti BiH, torej državni praznik. Na trgu sredi mesta je bila proslava. Nastopali so otroci in mladi. Pripovedovali in peli so, Bosna lepa si s soncem obsijana, v sreči nihče ni večji, vrnite se, naši fantje, matere, folklora. Sliši se lepo, dejansko pa je vse razdeljeno in razdvojeno. Točno se ve, kaj je Republika Srbska in kaj Federacija BiH. Razobešene zastave nakazujejo, kje si, imajo celo dve univerzi, Univerza vzhodno Sarajevo in Univerza federacije BiH. Skupina mladih je pripravila veliko torto, na kateri je pisalo »Anti Dayton pokret«, lahko bi rekli protidaytonsko gibanje. Deželo so etnično očistili, jo razdelili in mednarodna skupnost je to potrdila. Mladi pa bi radi eno deželo, kjer ne bi bilo deljenja po narodnih pripadnostih, kjer bi imeli prihodnost in bi bili del razvoja in sodelovanja. Vztrajali smo, da si ogledamo en muzej o zadnji vojni, in kustosinja pravi, tukaj ni dela. Veliko mladih in celih družin odhaja v tujino, mnogi v Slovenijo. Mešanica svetišč in stik kultur je zelo zanimiv, v praksi pa zelo težaven.

Ko smo prišli nazaj v apartma, vprašam Niko, kaj je začutila v Sarajevu. »Vse je zelo zapleteno, bolj, kot sem si predstavljala,« pravi Nika. Bilo je zapleteno v preteklosti, sedaj je še bolj.