Srčna ljubiteljica živali

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 7. januar 2019 / 13:10  

Med lanskimi nominiranci v akciji Ljudje odprtih rok je bila tudi Kamničanka Jasmina Hrastovec, neutrudna zagovornica pravic živali, ki skupaj s tremi Prekmurkami vodi kmetijo Nikina prijazna vas, na kateri živali živijo svobodno in brez strahu pred klavnico.

Jasmina Hrastovec je 45-letna Kamničanka, avtorica bloga Minci kuha, veganska aktivistka in soustanoviteljica Nikine prijazne vasi ali – kot se nam predstavi sama – preprosta oseba, ki želi le, da bi lahko imeli vsi pravico do sprejemljivega življenja, ne da bi jim kdo odvzel to proti njihovi volji.

Njeno aktivno ozaveščanje o pravicah živali je opazila tudi širša javnost in nedavno je bila skupaj s Tamaro Zupe, Petro Gjureč in Mirjano Mulec – prijateljicami, s katerimi v Prekmurju vodi Nikino prijazno vas – nominirana v akciji Ljudje odprtih rok. »Zamisel o Nikini prijazni vasi je v naših glavah rasla in nastajala kar nekaj časa. Lani smo končno naredile korak naprej in stopile na svojo zemljo. Tu domujejo kravici Mama in Nika ter pujski Pepa in Rozi. Pridružili so se tudi kozica Tinka, mucek Poldi in želvice Hilda, Viktor, Rozi in Lizika. Kokoške še pridejo, ko bomo vse primerno uredili. Da pa bi zgodbe živali kar se da približali širni publiki, je nastala knjiga Zgodbe iz Nikine prijazne vasi, ki jo je napisala Tamara Zupe in govori o živalih, ki se jim je s pomočjo prostovoljcev nasmehnila sreča in sedaj živijo polno in zadovoljno življenje. Projekt diha v duhu boljšega sveta, kar pa je zelo širok pojem, in zavedamo se razsežnosti poslanstva, ki smo se ga lotili. Pa vendar optimistično zremo v prihodnost za naše zanamce,« nam ponosno pove Jasmina, ki veganski način življenja poudarja na vsakem koraku.

»Vsi vemo, kam nas sedanja dejanja vodijo – v propad. Če bomo takole nadaljevali onesnaževanje, pravnuki nekaterih bralcev ne bodo več imeli na razpolagi osnove – pitne vode. Torej zadnji čas je, da se vsaj informiramo in aktiviramo. Pod pretvezo preživetja si ljudje dovolimo preveč. Večkrat vprašam kakšno mamo, kako bi se počutila, če bi ji odvzeli otroka in ji ga zaklali, le zato, da bo nekdo drug pil mleko, ki ga proizvede za svojega otroka. Vsaka se zdrzne, pa vendar si naroči kavo z mlekom. Popoln nesmisel so tudi medicinske raziskave na živalih. Naš organizem ni niti malo podoben živalim. Tu so nato še raziskave na živalih za kozmetiko, čistila, hrano za hišne ljubljenčke … Seznam je zelo dolg. Ljudje smo srca zaprli. Preveč,« zaskrbljeno našteva aktivistka, ki je somišljenika našla tudi v svojem možu Janezu. Prizadeva si tudi za odstranitev strupov iz našega okolja, denimo glifosata, ki so mu nekatere občine v Sloveniji že zaprle vrata. »Raziskave kažejo, da je glifosat zelo nevarna snov. Vsi pesticidi in herbicidi so. V začetku sem se sicer odzvala zato, ker imam vsako pomlad peklenske težave. Zatečen obraz, ranice, otežkočeno dihanje. Že od otroštva sem zelo bolna, vendar se je stanje začelo slabšati, ko sem se preselila blizu drevesnice. Sicer mi veganski način prehrane pomaga, in to zelo, a ko pride pomlad, se zadeva drastično poslabša,« še pravi in se za hip vrne k nedavni nominaciji. Zelo se je je razveselila, saj v njej vidi izjemno pohvalo. Dobila pa je tudi nov zagon za ozaveščanje. »Kako jaz vidim živali? Preprosto vidim jih. Ne morem pa tega zahtevali ali želeti od bralcev. Morda raje rečem tako – vemo, da nas naša dejanja opisujejo. Torej naj vsak sam pri sebi preceni, kako vidi sam sebe. Če bo doumel, bo razumel in videl tudi druge. To je vse. Velike umetnosti tu ni. Naj pa povem, da večkrat slišim, da ima nekdo rad živali, obenem pa je zrezek. To resnično ne gre skupaj,« še pove in zaključi, da njen namen ni soditi drugim, rada bi zgolj to, da vsak pri sebi razmisli o tem.