Stane Rape in začetki slovenskega letalstva

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Domov / nedelja, 30. december 2018 / 17:10  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (179)

Leta 1918 je ob razpadu Avstro-Ogrske v Sloveniji prišlo do ustanovitve prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije. Med ustanovitelji letalske enote, ki je delovala tudi v bojih za slovensko severno mejo, je bil tudi letalec Stane Rape, ki se je rodil 29. 12. 1898 na Olševku pri Šenčurju.

Študiral je na ljubljanski filozofski fakulteti. Leta 1922 je doktoriral. Kot športni pilot akrobat in učitelj letenja ter organizator v letalstvu je med vojnama pospeševal klubsko dejavnost. Bil je dolgoletni tajnik slovenske letalske organizacije, se ukvarjal v letih 1928–1933 z gradnjo domačih letal, izgradnjo letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih 1933–1941 je bil predstavnik letalske družbe Aeroput in vodja letalskega centra v Ljubljani, s katerega so slovenski letalci vzpostavili prve mednarodne povezave v zračnem prometu.

Dr. Sandi Sitar je opisal dogodke, povezane z začetki slovenskega narodnega letalstva ob razsulu habsburškega cesarstva, ko je razpadla tudi avstro ogrska armada. Ko so se slovenski vojaki vračali domov, je večji del slovenskih letalcev takoj pomislil, kako zavarovati svojo pravkar osvobojeno domovino. Proti domu so se odpravili, če je bilo le mogoče, z letali. V Ljubljani in tudi v Mariboru so se prostovoljno vključili v tamkajšnji eskadrilji. To je bila prva enota, ki je nastala v kasneje oblikovani Jugoslaviji. V začetku je imela bolj slovenski kot jugoslovanski značaj.

Prvi letalec ljubljanske eskadrilje je postal narednik Mirko Plehan, ki je bil ob koncu vojne učitelj letenja v Celovcu. Prvega novembra 1918 je vzel iz zastraženega hangarja letalo. Pri tem so mu pomagali njegovi letalski učenci, večinoma slovanskega rodu. Skozi meglo in oblake je priletel nad Kranj in nadaljeval v nizkem letu do Ljubljane. V Šiški, kjer je stanoval, se je spustil na travnik. Ker je imelo letalo avstrijske oznake, je pilota pričakala nič kaj miroljubna skupina, s katero je bil tudi letalski poročnik Stane Rape, v naslednjem obdobju pomembna oseba za razvoj slovenskega letalstva. Drugi dan sta z Rapetom med poletom nad Lescami odkrila zapuščeno letalo in ga naslednjega dne pripeljala v Ljubljano. S tretjim letalom se jima je tam pridružil poročnik Franc Žarn. Naslednje letalo so dobili v Logatcu. Med prvimi piloti, ki so stopili v ljubljansko eskadriljo, našteva Plehan še Hirša, Grampovčana, Hauptmana, Kosa, Colnarja, Turka, Kvedra, Skoporca, Ramorja, Pohlina, Novaka, Legata, Pešla … Ljubljanska in iz nje nastala mariborska eskadrilja sta sodelovali na koroški fronti v bojih za slovensko severno mejo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 24. 12. 1882 rodil dermatovenerolog Pavel Šavnik. Bil je dekan zagrebške medicinske fakultete. Iznašel je suho sterilno »Šavnikovo iglo«.

Na Jesenicah se je 25. 12. 1880 rodil jezikoslovec Janko Pretnar. Kot predsednik Jugoslovanske matice je bil leta 1925 med ustanovitelji Manjšinskega inštituta.

V Stiški vasi pri Cerkljah na Gorenjskem se je 28. 12. 1839 rodil časnikar Ivan Železnikar. Od 1882 je bil urednik pri Slovenskem narodu v Mariboru.