Polona Šibič iz Ljubljane

Priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejela Polona Šibič iz Ljubljane, sicer lastnica dvajset hektarjev gozda na Jelovici, na kranjskem območju pa zakonca Marijana Karničar Košir in Franci Košir, ki gospodarita s petdesetimi hektarji gozda na Zgornjem Jezerskem.

V zavodu za gozdove so pri izboru najbolj skrbnih lastnikov gozdov upoštevali, kako kakovostno opravljajo gozdna dela, kako negujejo sestoje, kako vzdržujejo gozdne prometnice in parcelne meje, koliko samoiniciativni so pri sanaciji poškodovanih gozdov, kako skrbijo za gozdni red, koliko upoštevajo strokovna navodila gozdarjev, kako upoštevajo splošne koristne vloge gozda in potrebe gozdnih živali ...

Ohranitev in razvoj gozdov sta najbolj odvisna od tega, kako skrbno z njimi gospodarijo lastniki. V Sloveniji je čez 460 tisoč lastnikov gozdov. Približno tri četrtine gozdov je v zasebni lasti, povprečna zasebna posest pa meri le okoli 2,5 hektarja. Število posesti se še vedno povečuje, zmanjšuje pa se število kmečkih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd.

Kranj, Bled – V Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto podelijo priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, skupno štirinajst priznanj, iz vsake območne enote zavoda enemu. Letos so podelitev priznanj pripravili skupaj z zavodom Grm Novo mesto – centrom biotehnike in turizma v prostorih zavoda na Grmu, kjer so hkrati odprli še razstavo zmagovalnih fotografij mednarodnega fotografskega natečaja Magična narava in fotografij dijaka kmetijske šole in biotehniške gimnazije Tilna Dolšaka ter razstavo poprtnikov (božičnega kruha), ki jih izdelujejo dijaki in študentje zavoda Grm Novo mesto.

Hitro posekali poškodovano drevje

S kranjskega gozdnogospodarskega območja, ki ga »pokriva« kranjska območna enota zavoda za gozdove, sta priznanje prejela Marijana Karničar Košir in Franci Košir z Zgornjega Jezerskega, gospodarja petdeset hektarjev velike gozdne posesti, ki se začne pri odcepu ceste za Komatevro in sega vse do grebena nad domačijo. Na kmetiji so do lanskega vetroloma les sekali in spravljali iz gozda sami, pravzaprav so to počeli oče Franci in sinova, ki pa sta sedaj zaposlena v gozdarskem podjetju. Ko jim je lani vetrolom poškodoval okrog 1700 kubičnih metrov drevja, so posek in spravilo lesa oddali pogodbenemu izvajalcu. Z delom so končali že maja in se tako tudi povsem izognili napadu podlubnikov. V zadnjih dveh letih so v gozdovih zgradili približno en kilometer gozdnih vlak, nekaj tudi po lanskem vetrolomu. Pomembna dejavnost na kmetiji je tudi reja avtohtonega cikastega goveda, v okviru dopolnilne dejavnosti pa mleko in meso predelujejo v različne izdelke, ki jih prodajajo doma na kmetiji ali jih ponujajo na bližnjih stojnicah. Kot so v zavodu za gozdove zapisali v obrazložitev k priznanju, na kmetiji pri gospodarjenju z gozdovi dobro sodelujejo z gozdarji, Franci pa se dokaj redno udeležuje tečajev, ki jih organizirajo.

Gospodari po dedovem vzoru

V blejski območni enoti zavoda za gozdove so letos za najbolj skrbno lastnico gozda izbrali Polono Šibič iz Ljubljane, lastnico dvajset hektarjev gozda na Jelovici, ki se je odločila, da bo posest, ki jo je podedovala po svoji mami, uredila tako vzorno, kot jo je imel že njen ded. Ker za delo v gozdu ni bila usposobljena, je za sečnjo in spravilo lesa izbrala strokovno usposobljenega izvajalca. Svojo precej razdrobljeno posest je vzorno uredila. Gozdove je odprla z gozdnimi prometnicami in obnovila vse posestne meje. Sestoje redno pregleduje, tako je v zadnjem času odkrila več žarišč lubadarja in jih skupaj z izvajalcem sanirala. Lotila se je tudi obnove poškodovanih gozdov. Skupaj z možem opravlja potrebna gojitvena in varstvena dela, pri obnovi sadi tudi plodonosne drevesne vrste in s tem povečuje njihovo biotsko pestrost. Redno se udeležuje tečajev gojenja gozdov, s svojimi mnenji in predlogi sodeluje tudi pri obnovi gozdnogojitvenih načrtov. Dohodek iz gozda vrača v povečevanje in zaokroževanje posesti.

Oddajte svoj komentar

Kranj °


vlažnost: %
veter: -

-10/4

torek

-7/8

sreda

-3/8

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Radovljica, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Kostarika

PREDAVANJA / Naklo, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Islandija

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

 

 
 

 

 
 
 

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?