Ta naša Slovenija

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 28. november 2018 / 10:00  

Srečal sem mlado Rusinjo. Skupaj smo čakali. V St. Petersburgu (bivši Leningrad) je doštudirala glasbeni inštrument, zaradi ljubezni je prišla v Slovenijo, kjer živi že 12 let. Torej urejena dama, izobraženka, več mednarodnih izkušenj, torej zna primerjati dežele in način življenja. Če smo zaverovani samo vase, niti ne vemo, ali smo dobri ali slabi, ali nam gre dobro ali slabo glede na ostali svet.

In jo vprašam, kaj je dobrega v Sloveniji. Pravi: »To je dežela priložnosti. Odlična geografska lega dežele, ste na razpotju razvijajočega se Vzhoda, bogatega Zahoda, nemirnega Balkana, ki ga odlično poznate. Poznate njihov jezik. Pridni in pošteni ljudje, včasih preveč pohlevni, ker se ne znate in si ne upate upreti krivicam (npr. v službah), predvsem pa imate zelo izobraženo delovno silo z znanjem tujih jezikov. Pozimi se kopate v toplicah, poleti imate eno uro in pol do morja. Kakšno razkošje! Zaradi odprtosti gospodarstva, turizma in dobrega standarda imate ogromno stikov s tujino, kjer lahko dobivate nove ideje. Državna in občinska birokracija delujeta. Na koncu vedno prideš do človeka, ki reši problem (imela sem jih veliko). To v Rusiji ne gre tako lahko.«

In kaj je slabega? »Ste eden proti drugemu. Pol ljudi je za enega politika, pol pa proti njemu. In za te razprtije ste pripravljeni namenjati veliko časa. Pol ljudi hvali preteklost, pol jo kritizira. O tistem drugem tiru, ki obsega manj kot trideset kilometrov, se prepira državna politika in pol Slovenije. Rus in Kitajec se smejita ob omembi tridesetih kilometrov. Vi pa to vzamete tako zares – ker pač ne sodelujete med seboj. Drug drugega prepričujete, kdo nima prav. Smešno in popolnoma neproduktivno. Še najslabše pa je, da stalno kritizirate vse mogoče – državo, birokrate, ceste, šolstvo, zdravstvo … Tako zelo ste črnogledi. In hitro poveste, da se ne da kaj veliko storiti. Meni se zdite svetovni prvaki v kritiziranju in tarnanju. Precej premalo cenite, kje živite in kaj imate.«

Pred mnogimi leti sem bil kot študent ekonomije na izmenjavi v Rusiji. Videl sem tudi rusko podeželje. Ne morem reči, da ta dama nima prav. Tudi ne moremo reči, da nismo dobri v kritiziranju in tarnanju. Tudi je res, da verjetno preveč oklevamo pri poslovnih in osebnih odločitvah – kar držimo se starih služb, čeprav je pomanjkanje delovne sile prisotno povsod. Verjetno nas je strah negotovosti, strah nas je novosti. No, pa se le naučimo od tujcev, ki lahko primerjajo našo in druge dežele, da bomo bolj cenili vsaj tisto, kar nam je dala čudovita narava. Še več bo vredno, če se bomo drug drugega podpirali pri smelih odločitvah. In ne bodimo privoščljivi sosedu, kolegu, sodelavcu …, ker jim je spodletel projekt, so izgubili službo ali jim je propadlo podjetje. Takrat ni nikomur lahko. Vsakdo potrebuje podporo. Slovenec, Rus ali Američan.