Z vetrnicami v hrbet

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Arhiv člankov / sreda, 7. november 2018 / 11:40  

Ferata Oberst Gressel na Cellonschulter (1700 n. m.) – Dokaj nova ferata. Izpostavljena, zračna, idealna kot vrtec za učenje premagovanja težjih mest, kjer je potreben vzpon na trenje. Najvišja težavnost je C/D.

Gorski prelaz Plöcken (Plöckenpass), na meji med Italijo in Avstrijo, leži na nadmorski višini 1357 m, v samem osrčju Karnijskih Alp. Zaradi svoje lege je idealno izhodišče za številne gorske ture, okolica pa postreže tudi z nekaj feratami, ki nam poženejo adrenalin po žilah. Danes bomo obiskali ferato Oberst Gressel, ki se imenuje po polkovniku Carlu Gresslu (1880–1957), poveljniku drugega polka koroških prostovoljcev. Po vstopu Italije v prvo svetovno vojno so branili prelaz do prihoda rednih vojakov.

Kje pridemo do prelaza Plöcken? Predlagam, da se zapeljemo v Italijo, skozi Trbiž, nato pa stari cesti proti Vidmu / Udinam, sledimo do Tolmezza, kjer zavijemo desno na gorsko cesto, ki nas skozi številne serpentine pripelje do prelaza. Parkiramo na italijanski strani in gremo peš na avstrijsko stran do plazovnih galerij, kjer nas smerokaz na desni strani galerij usmeri na stezico, ki se preko galerij povzpne do vstopa v ferato.

Vstop v ferato je vertikalen, navpičen, direktno navzgor. Vstopna ocena je C. Jeklenica nas vodi v desno in nato ponovno naravnost navzgor. Sledijo enkratne gladke skalne plošče, kjer je napredovanje v užitek. V tem delu se lahko učimo tudi plezanja na trenje. Izpostavljenost v tem delu je izjemna. Tik pred koncem gladkih plošč se naklonina umiri. Globoko pod seboj vidimo prelaz in vetrnice, ki dobavljajo električno energijo na prepišnem prelazu.

Sledi nekaj korakov, nato pa je pred nami tehnično zahteven del z oceno C, kjer je potrebne nekaj moči v rokah, da se potegnemo čez. Strmega dela, z izjemno izpostavljenostjo, je kar nekaj metrov. V tem delu je treba tudi zaupati čevljem oz. gumi na čevljih. Saj vemo, da se pleza z nogami, in ne z rokami in na moč. Sledi lažji del, ki nas vodi v desno. Ko dosežemo gozd in se sprehodimo nekaj korakov, smo spet pred vertikalo z oceno C. Užitek. Nad vertikalo se zahtevnost umiri, sledi nekaj enostavnega in lažjega plezanja, kar napoveduje, da se bližamo najtežjemu detajlu. Pred nami je gladka, vertikalna skala, čez katero je napeljana jeklenica. Če na tem delu ne bi bilo štirih skob, bi bila zahtevnost precej večja, tako pa ima najtežje mesto oceno C/D. En, dva, tri smo čez zahteven detajl. Do vrha nas loči še nekaj deset višinskih metrov nezahtevnega plezanja. Tudi vzpon po skoraj gladki skali, kjer so od vode narejeni odtočni kanali, ni zahteven, čez je videti precej težje.

Na vrhu ferate se sprehodimo po stezici, ki nas neoznačeno vodi do velikega balvana, na vrhu katerega je možic. Cellonschulter nam ponudi lep razgled na okoliške vrhove. Vrnemo se nazaj do razcepa za markirano pot, se povzpnemo, pridobimo še nekaj višinskih metrov in smo na vojaški mulatjeri, poti št. 147, ki vodi po južnih pobočjih Crete di Collinette, ki jo bomo obiskali naslednjič. Vojaška mulatjera je izjemno razgledna. Na njej gremo celo skozi dva krajša predora, a ne potrebujemo čelne svetilke, da ju prečimo.

Nazaj na prelaz Plöcken sestopimo po ponekod strmi poti, v okljukih, ki vodi čez travnike, zadnji del poti pa spet vodi po vojaški mulatjeri.

Za vzpon po ferati je nujna uporaba čelade, plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta in plezalnih rokavic.

Nadmorska višina: 1700 m
Višinska razlika: 350 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 5 / 5