Amalija Šimec, prva akademsko izobražena Tržičanka

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (171)

V Tržiču se je 30. oktobra 1893 rodila zdravnica epidemiologinja Amalija Šimec, in sicer v hiši, ki jo domačini poznajo kot lekarno Bohuslava Lavičke. Bila je ena prvih akademsko izobraženih Slovenk in prva akademsko izobražena Tržičanka. Ko je bila stara šest let, so hišo prodali in se preselili v Ljubljano. Zaslovela pa je, ker je bila med prvimi organizatorji epidemioloških in higienskih ustanov v Sloveniji.

Medicino je študirala najprej na Dunaju do leta 1919, ko so morali po izgubljeni svetovni vojni vsi nenemški študentje zapustiti fakulteto. Odšla je na Češko in v Pragi leta 1920 z odliko diplomirala. Med študijem je delala med počitnicami na kirurgiji etapne bolnišnice v Ljubljani kot pomožna zdravnica in v vojni bolnišnici Gottfried von Preyer-Stiftung na Dunaju, dve leti pa studi v dunajskem otroškem sanatoriju. V letih 1921 in 1922 je na Dunaju specializirala iz bakteriologije in epidemiologije ter kot prva Knafljeva štipendistka opravila tečaj iz hematologije v Zagrebu in na Dunaju. Med letoma 1922 in 1925 je vodila prvo bakteriološko ustanovo v prosekturi splošne bolnišnice v Ljubljani.

Bila je tesna sodelavka higienika dr. Iva Pirca in mednarodnega utemeljitelja socialne medicine dr. Andrije Štamparja. S pomočjo Rockefellerjeve štipendije se je dve leti (1925–1926) izpopolnjevala v socialni medicini v ZDA in Kanadi. Nato se je kljub tamkajšnjim vabljivim ponudbam, zlasti profesorja Mihaila Pupina, vrnila v domovino. Pet let (1926–1931) je bila ravnateljica šole za zaščitne sestre v Zagrebu. Nato se je ponovno vrnila na Higienski zavod v Ljubljano, kjer je bila dve leti (1932–1934) šolska zdravnica, zatem pa je leta 1935 prevzela vodenje oddelka za socialno medicino. Od leta 1945 do upokojitve leta 1947 je bila načelnica oddelka za vrhovno sanitarno inšpekcijo na Ministrstvu za ljudsko zdravstvo.

Njeno delo je bilo izrazito pionirsko. Ustanovila je prvo bakteriološko-epidemiološko ustanovo v Ljubljani in leta 1923 tudi v Celju. Organizirala je prvi večmesečni socialno-zdravstveni vzgojni tečaj kot pripravo za socialno šolo za ženske in 14-dnevne strokovne nadaljevalne tečaje za medicinske sestre. Sestavila je načrte in predloge za dezinfekcijski zavod za ljubljansko bolnišnico. Pripravila je nov učni načrt iz higiene za srednje šole. Borila se je za gradnjo delavskih stanovanj v Trbovljah, kjer so pod njenim vplivom zgradili 120 stanovanj.

Leta 1922 se je pri raziskovalnem delu okužila s klicami čiste kulture tifusa. Ta okužba ji je povzročila trajno okvaro srčne mišice. Umrla je 21. oktobra 1960.

Zanimivi Gorenjci in dogodki dežele Kranjske:

V Kranju se je 29. 10. 1813 rodil zdravnik kirurg Tomaž Pirc. Ko so v Kranju ustanovili narodno stražo, je postal vojaški zdravnik, dr. France Prešeren pa baje vojaški sodnik. Leta 1850 se je Pirc preselil v Tržič, kjer je kot okrajni ranocelnik deloval do svoje smrti.

V Žireh se je 1. 11. 1748 rodil jezikoslovec in pesnik Martin Naglič. Bil je član komisije za revizijo prevoda Svetega pisma in je leta 1781 postal član obnovljene Akademije operozov.

V Radovljici se je 1. 11. 1849 rodil slovenski podobar in konservator Janez Vurnik mlajši. Po očetovi smrti 1889 je prevzel delavnico, ki je pod njegovim vodstvom zaslovela kot zasebna šola za cerkveno umetnost.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

delno oblačno
vlažnost: 82 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-2/14

petek

-1/15

sobota

-2/12

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Jesenice, 19. april 2024

Mladost mesta rdečega prahu

PRIREDITVE / Mojstrana, 19. april 2024

Nepal – dežela himalajskih velikanov

PRIREDITVE / Medvode, 19. april 2024

Evropski teden mladih

PRIREDITVE / Adergas, 19. april 2024

Večer otroškega kamišibaja

OBVESTILA / Britof, 20. april 2024

Blagoslov koles

OBVESTILA / Šenčur, 20. april 2024

Spominska plošča Janezu Mlakarju

PRIREDITVE / Adergas, 20. april 2024

Ljudske pesmi v evropskem prostoru

PRIREDITVE / Šenčur, 22. april 2024

Umovadba

 

 
 

 

 
 
 

Subvencija tudi za e-kolesa / 08:17, 18. april

Glede na hitrost birokratov bodo subvencije verjetno pripravljene tik pred smučarsko sezono.

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...