Velika narodna dama

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 14. september 2018 / 14:25  

Letos mineva 150 let od rojstva in osemdeset let od smrti Franje Tavčar, ki se je v zgodovino zapisala ne le kot soproga Ivana Tavčarja, temveč kot ena izmed vplivnejših žensk svojega časa.

Franja Tavčar, ki je aktivno vlogo odigrala tudi v politiki, je bila predana društvena delavka, humanitarka, borka za ženske pravice in mecenka, ki je na svojem domu v Ljubljani gostila številne mlade umetnike. Za svoje delo je prejela številna odlikovanja, je pojasnila kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić, ki bo o Franji Tavčar in njeni društveni vlogi spregovorila tudi na nocojšnjem kulturnem večeru v dvorcu Visoko, posvečenem 150. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti Franje Tavčar, ki ga pripravljata Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina. Franja Tavčar je namreč velik pečat pustila tudi v Poljanski dolini kot visoška gospa.

Franja Tavčar, rojena Košenini, je po besedah Biljane Ristić že zgodaj izgubila starše, zato je njeno vzgojo prevzel stric, premožen trgovec s čipkami. »Kot mlado žensko so jo vpeljali v takratno meščansko ljubljansko družbeno elito in na enem od mnogih družabnih dogodkov je spoznala tudi Ivana Tavčarja. Zanimivo je, da se je na začetku Ivan zdel Franji tog, resen, skoraj pust ... Kar dve leti ji je dvoril, pošiljal ljubezenska pisma, v katerih jo na koncu imenuje Franjica iz Poljan.« Poročila sta se leta 1887, v zakonu se jima je rodilo pet otrok, med njimi ena hči. Franja Tavčar je bila po besedah Biljane Ristić velika narodnozavedna dama, med drugim sta c Cilko Krek zbrali ogromno podpisov za majniško deklaracijo. »Bila je tudi ustanoviteljica, članica ali častna članica mnogih predvsem ženskih društev. Zavedala se je pomena ženske v takratnem kulturnem, političnem in družbenem prostoru, zavzemala se je za ženske pravice in uveljavitev žensk tudi na drugih področjih zunaj doma.« Obenem je bila predana humanitarna delavka in mecenka mladim umetnikom, ki so kasneje postali steber slovenske kulture. »S soprogom Ivanom Tavčarjem sta jim med drugim odprla svojo bogato založeno knjižnico. Znana je anekdota z Ivanom Cankarjem, ki si je nekoč izposodil izvod Ljubljanskega zvona, a ga nikoli ni vrnil. Tavčar je bil tako užaljen, da je prekinil vse stike z mladim Cankarjem, a je potem posredovala Franja in pomagala zgladiti spor,« je razložila Biljana Ristić.

Leta 1893 sta Tavčarjeva kupila dvorec na Visokem, s čimer je povezana žalostna zgodba prejšnjih lastnikov. Ana Kalan je kot zadnja lastnica dvorec prepustila svojemu sinu, in ko je iz časopisov izvedela, da ga je prodal, je storila samomor, je pojasnila Biljana Ristić. Tavčarjeva sta posestvo uredila po vzoru bavarskih dvorcev, saj jim je služil za umirjen umik iz ljubljanskega vrveža. »Škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana hrani albume s fotografijami, kako so Tavčarjevi preživljali svoj čas na Visokem. Žal pa je zelo malo fotografij notranjosti, da bi vedeli, kako je bil takrat urejen dvorec, a po pisnih virih iz tistega časa je bil napolnjen z deli slovenskih umetnikov, saj sta bila Tavčarjeva strastna zbiralca.« Tudi po Ivanovi smrti je Franja ostala v dvorcu vse do svoje smrti leta 1938. »Bila je izredno zanimiva dama, ljudi je zanimalo, s čim se ukvarja, zato smo našli tudi zapis v Tedenskih slikah, ki opisuje, kako je preživljala čas na Visokem. Med drugim je recimo čolnarila po reki Sori.« Čeprav je o Franji Tavčar precej manj zapisov kot o njenem možu Ivanu Tavčarju, pa po besedah Biljane Ristić lahko izpostavimo predvsem njen naziv velike narodne dame. »To je za tiste čase, ko so se ženske uveljavljale v družbi, velik dosežek,« je še poudarila Biljana Ristić.