Pri večini slovenskih osnovnošolcev teža šolskih torb tudi po ugotovitvah strokovnjakov presega deset odstotkov njihove teže, kolikor znaša mednarodno sprejemljiva meja.

V šolo s (pre)težkimi torbami

Pri večini slovenskih osnovnošolcev teža šolskih torb tudi po ugotovitvah strokovnjakov presega deset odstotkov njihove telesne teže, kolikor znaša mednarodno sprejemljiva meja, opozarjajo v društvu IndiJanez.

V omenjenem društvu si zato že več kot dve leti v okviru projekta Naj torba ne bo borba vztrajno prizadevajo, da bi osnovnošolcem olajšali breme, ki ga predstavljajo njihove šolske torbe. »Izmerili smo namreč, da v Sloveniji večina osnovnošolcev prenaša torbe, težje od deset odstotkov otrokove telesne teže, kolikor je mednarodno sprejemljiva meja, ki so jo potrdili tudi slovenski strokovnjaki. Večja teža je namreč nevarna zdravju in razvoju otrok,« poudarja predsednik društva IndiJanez Ramiz Derlić.

V preteklih dveh letih so zato predstavniki društva izvajali vrsto aktivnosti, s katerimi so opozarjali na ta problem. Med drugim so obiskovali šole, starše in učitelje, tehtali otroke in njihove torbe, pred parlamentom nagovarjali poslance in jim naložili breme, sorazmerno teži šolskih torb, ki jih prenašajo slovenski učenci, ter se obrnili tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. A kljub temu se ni veliko spremenilo, razočarano ugotavljajo v društvu. A odločeni so vztrajati. Tako so se že v lanskem šolskem letu lotili pilotnega projekta na eni od slovenskih šol, na kateri so se z različnimi dejavnostmi intenzivno lotili zmanjševanja teže šolskih torb, pozivali pa so tudi k izbiri primernih šolskih torb. Želijo si, da bi enak pristop v prihodnje uvedli na vseh šolah v Sloveniji. Rezultati, ki so jih dosegli, so namreč presegli njihova pričakovanja. Z začetnih 86 odstotkov otrok, ki so prenašali pretežke torbe na izbrani mariborski šoli, jim je že v prvem delu enoletnega pilotskega projekta število otrok s pretežkimi torbami uspelo zmanjšati za petino.

Pri ozaveščanju javnosti se opirajo tudi na mnenja strokovnjakov. Med drugim navajajo Brigito Koren, ki opozarja, da kakršno koli breme na hrbtu, ki presega 15 odstotkov otrokove telesne teže, predstavlja visoko tveganje za okvare hrbtenice ter druge težave, kot so glavoboli, motnje koncentracije in ne nazadnje tudi slabši šolski uspeh. Zelo nazorna je glede teže šolskih torb Ivica Flis Smaka: »Hrbtenica je kot obešalnik: ko daš na obešalnik en plašč, je še vse v redu. Ko daš drugega, se začne kriviti. In ko daš tretjega, se začne šibiti, pokati, lomiti ...«

Oddajte svoj komentar

Kranj 8°

oblačno
vlažnost: 87 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

6/12

ponedeljek

6/13

torek

5/11

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Žirovnica, 18. november 2019

Kirgizija – dežela pod nebeškimi gorami

PRIREDITVE / Gorenjska, 19. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Tržič, 19. november 2019

Po balkanskih hribih

PRIREDITVE / Kranj, 19. november 2019

Zmanjševanje odpadkov in izmenjevalnica oblačil

IZLETI / Kranj, 21. november 2019

Na Semiško goro

IZLETI / Šenčur, 23. november 2019

Učka

IZLETI / Kranj, 23. november 2019

Po Napoleonovi pešpoti

 

 
 

 

 
 
 

Poštar stavka le dva dneva / 14:20, 17. november

Pošta?
Kdo jo še sploh rabi?
Kaj vse prodajajo.!
Samo še salame ne.

Nad Belco se je spet sprožil plaz / 14:18, 17. november

Joj, erozija!

Pasijon finančno samostojnejši / 14:16, 17. november

Mami, mami, glej maškare!

Zavrnjena še četrta pritožba? / 22:07, 16. november

Torej bodo imeli Avstrijci 2 leti časa za kvaliteten dopust, da počakajo balkance.

Najbogatejša Slovenca še vedno zakonca Login / 16:05, 16. november

Največji car je Merlak! Ki vlaga v Bohinj. Pa odselil se je, ker ne bo futral svojati z davki v lastni državi..

Sedemindvajset / 12:29, 16. november

Primož:"Naši predniki pred sto in več leti čez veliko lužo odhajali v iskanju boljšega življenja in so pred pol stoletja begunci tam prosili...

Sedemindvajset / 08:07, 16. november

Torej v času stare Jugoslavije..