Cesto bo treba graditi na novo

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: / nedelja, 12. avgust 2018 / 06:54  

Zemeljski plaz, ki se je nad naseljem Belca v Zgornjesavski dolini sprožil v začetku leta, je odnesel del gozdne ceste. Ker je tudi širše območje plazovito in nestabilno, bodo morali pristojni poiskati novo traso in cesto, ki jo predvsem potrebujejo za gospodarjenje z gozdom, umestiti drugam.

Belca – V začetku februarja se je nad naseljem Belca, dober kilometer nad regionalno cesto skozi Zgornjesavsko dolino, sprožil večji zemeljski plaz. Proti potoku Belca se je posulo nekaj tisoč kubičnih metrov kamenja in skal, gmota se je zaustavila nad strugo potoka, a zasula gozdno cesto.

Kot je takrat povedal Janez Mertelj, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Bled, gre za območje, kjer so se že sprožali tovrstni plazovi. Eden največjih, ko je proti dolini zdrselo okoli pet tisoč kubičnih metrov materiala, spomladi leta 1990, med večjimi je bil tudi plaz, ki se je v neposredni bližini zadnjega sprožil pred štirimi leti. Plaz je zasul leta 1961 zgrajeno gozdno cesto, ki so jo poleti množično uporabljali kolesarji, kmetje so po njej vodili živino v planine, predvsem pa je nujno potrebna prometnica za spravilo lesa. Gozdovi na tem območju so v lasti zasebnikov, v zaledju pa tudi agrarne skupnosti in predvsem Škofije Novo mesto.

Območje že nekaj let opazujejo, in kot je povedal kranjskogorski župan Janez Hrovat, so zadnje geološke raziskave pokazale, da je podobno plazenje mogoče pričakovati tudi v prihodnje. Občina zato skupaj s pristojnimi državnimi institucijami išče novo traso in pripravlja projekt za izgradnjo novega dela spodnje ceste v Belco. »Zavedamo se, da bodo stroški izgradnje nove ceste izjemno visoki, a naročili smo dve neodvisni študiji in obe sta pokazali, bi bilo utopično razmišljati o sanaciji predela, ki ga je zasul plaz,« je povedal župan.

Še več. »Vsakršna sanacija plazu v okviru obstoječe ceste je trenutno smrtno nevarno početje. Gre za več deset tisoč kubičnih metrov skalne gmote, nad tem območjem pa še dodaten milijon, tako da sanacija ni mogoča,« opozarja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Cesta zato ostaja zaprta, gospodarjenje z gozdovi, v katerih je letni posek od tisoč do 1500 kubičnih metrov lesa, pa onemogočeno, prav tako sanacija škode, ki je v gozdovih nastala zaradi lubadarja.

»Da bi do teh gozdov prišli z gozdarsko mehanizacijo, bi bilo načeloma mogoče zgolj z druge, avstrijske smeri, a bi morali zgraditi od štirideset do petdeset metrov priključne ceste. Območje sicer nujno potrebuje dostop z mehanizacijo, gozdarji pa smo se zavezali, da bomo pomagali iskati alternativne tehnične rešitve za novo dostopno cesto. Zavedamo se, da bo investicija finančno zelo visoka in tehnično izjemno zahtevna. Kako se je bomo lotili, bo dogovorjeno v prihodnjih mesecih, zagotovo pa dostop do gozdov, ki ga je pozimi zaprl plaz, letos še ne bo mogoč.«

Tako gozdarji kot občina sicer računajo, da bo pomemben del denarja za gradnjo ceste na trasi, ki je priljubljena tudi med kolesarji, iz sredstev za sanacijo po naravnih ujmah namenila država.