Kapela po meri pastirjev

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: / sobota, 11. avgust 2018 / 14:39  

Pred osemdesetimi leti so zgradili kapelo Marije Snežne na Veliki planini, ki je bila med vojno požgana in nato ponovno zgrajena pred tridesetimi leti. Blagoslovili so jo 7. avgusta 1988.

Kamniška Bistrica – »Preje bo prišel hudič z neba, kakor kapelica na planino,« je menda še v predvojnih časih izjavil eden od zadnjih solastnikov Velike planine, ki so nasprotovali gradnji kapelice, saj naj bi vzela preveč trave, potrebne za pašo. A želja po kapelici je rasla. Ljudje so zbrali denar in kapelico zgradili v slogu tamkajšnjih koč. Skico za kapelo je pripravil arhitekt Jože Plečnik, izdelal pa jo je vešči tesar Hautežev Peter iz Sidraža, piše Vlasto Kopač, Plečnikov učenec in bajtar, ki ima veliko zaslug za ohranjanje krajinske podobe Velike planine. Pred blagoslovom, 31. julija 1938 je bilo odprto vprašanje še, ali naj bo patron kapelice Marija Snežna ali Bernardka lurška. Prevladala je odločitev za Marijo Snežno.

Notranji prostor kapele je v dolžino meril dvajset, v širino pa 12 čevljev. Za osvetlitev so v streho vdelali dvoje okenskih šip, v pročelje nad vrati pa okroglo zastekljeno lino. Poleg oltarne menze je bil v notranjščini še macesnov predalnik, nad olatrjem pa podoba Marije Snežne z Jezusom v naročju, sedeče pred zasneženimi gorami, ki jo je izdelal pater Blaž Farčnik. »Lesena kapela Marije Snežne nad veliko lokvijo, kjer se v vročih pašnih dneh napaja živina, je po svoji tesarski izdelavi, vezavi, detajlih in zunanji podobi zgovorno priča, da se je projektant s tesarji vred zgledoval po pastirskih bajtah na Velikem in Malem stanu. Priča tudi, da so tesarji v svojem delu sledili podedovanemu izročilu in lepotnemu kanonu, vraščenemu v zavest gorjancev na južni strani Kamniških Alp, ki je veljal vse do konca druge svetovne vojne,« piše Vlasto Kopač.

Čas druge svetovne vojne ni prizanesel niti idilični podobi Velike planine. Kot piše Kopač, so marca 1945 gorenjski domobranci upepelili kapelo in z njo tudi večino prastare arhitekture na Veliki, Mali in Gojški planini. »Zgorelo je čez sto pastirskih bajt. Nekatere, vezane iz okroglih brun na miš, so bile stare nad dvesto let.«

Vse od konca druge svetovne vojne so potekala prizadevanja, da bi ponovno postavili kapelo. A želja se je pastirjem in bajtarjem uresničila šele leta 1988. Kapelo so postavili na starem mestu. Načrte je narisal arhitekt Emil Fijavž po predlogi Vlasta Kopača. Med prvomajskimi prazniki so izkopali temelje, po treh mesecih pa je bila kapela dokončana – 7. avgusta 1988, ko jo je blagoslovil metropolit dr. Alojzij Šuštar, so vanjo v procesiji od sv. Primoža prinesli tudi sliko Marije Snežne, ki je bila tam shranjena od konca druge svetovne vojne.

Kapela, ki spada v urad Župnije Stranje, še danes privablja romarje in druge obiskovalce planine. Največ obiskovalcev pa pritegne na praznik Marijinega vnebovzetja in na predvečer božiča, ko pri kapeli potekata mašni slovesnosti. Arheološke raziskave, ki so jih opravili leta 1997, pa kažejo, da je to izjemno razgledno mesto človeka privabljalo že v davni preteklosti. Nedaleč od kapele so namreč našli poznoantični lonec iz četrtega stoletja.