Podoba kapele priča o tem, da so tesarji v svojem delu sledili podedovanemu izročilu in lepotnemu kanonu, vraščenemu v zavest gorjancev na južni strani Kamniških Alp.

Kapela po meri pastirjev

Pred osemdesetimi leti so zgradili kapelo Marije Snežne na Veliki planini, ki je bila med vojno požgana in nato ponovno zgrajena pred tridesetimi leti. Blagoslovili so jo 7. avgusta 1988.

Kamniška Bistrica – »Preje bo prišel hudič z neba, kakor kapelica na planino,« je menda še v predvojnih časih izjavil eden od zadnjih solastnikov Velike planine, ki so nasprotovali gradnji kapelice, saj naj bi vzela preveč trave, potrebne za pašo. A želja po kapelici je rasla. Ljudje so zbrali denar in kapelico zgradili v slogu tamkajšnjih koč. Skico za kapelo je pripravil arhitekt Jože Plečnik, izdelal pa jo je vešči tesar Hautežev Peter iz Sidraža, piše Vlasto Kopač, Plečnikov učenec in bajtar, ki ima veliko zaslug za ohranjanje krajinske podobe Velike planine. Pred blagoslovom, 31. julija 1938 je bilo odprto vprašanje še, ali naj bo patron kapelice Marija Snežna ali Bernardka lurška. Prevladala je odločitev za Marijo Snežno.

Notranji prostor kapele je v dolžino meril dvajset, v širino pa 12 čevljev. Za osvetlitev so v streho vdelali dvoje okenskih šip, v pročelje nad vrati pa okroglo zastekljeno lino. Poleg oltarne menze je bil v notranjščini še macesnov predalnik, nad olatrjem pa podoba Marije Snežne z Jezusom v naročju, sedeče pred zasneženimi gorami, ki jo je izdelal pater Blaž Farčnik. »Lesena kapela Marije Snežne nad veliko lokvijo, kjer se v vročih pašnih dneh napaja živina, je po svoji tesarski izdelavi, vezavi, detajlih in zunanji podobi zgovorno priča, da se je projektant s tesarji vred zgledoval po pastirskih bajtah na Velikem in Malem stanu. Priča tudi, da so tesarji v svojem delu sledili podedovanemu izročilu in lepotnemu kanonu, vraščenemu v zavest gorjancev na južni strani Kamniških Alp, ki je veljal vse do konca druge svetovne vojne,« piše Vlasto Kopač.

Čas druge svetovne vojne ni prizanesel niti idilični podobi Velike planine. Kot piše Kopač, so marca 1945 gorenjski domobranci upepelili kapelo in z njo tudi večino prastare arhitekture na Veliki, Mali in Gojški planini. »Zgorelo je čez sto pastirskih bajt. Nekatere, vezane iz okroglih brun na miš, so bile stare nad dvesto let.«

Vse od konca druge svetovne vojne so potekala prizadevanja, da bi ponovno postavili kapelo. A želja se je pastirjem in bajtarjem uresničila šele leta 1988. Kapelo so postavili na starem mestu. Načrte je narisal arhitekt Emil Fijavž po predlogi Vlasta Kopača. Med prvomajskimi prazniki so izkopali temelje, po treh mesecih pa je bila kapela dokončana – 7. avgusta 1988, ko jo je blagoslovil metropolit dr. Alojzij Šuštar, so vanjo v procesiji od sv. Primoža prinesli tudi sliko Marije Snežne, ki je bila tam shranjena od konca druge svetovne vojne.

Kapela, ki spada v urad Župnije Stranje, še danes privablja romarje in druge obiskovalce planine. Največ obiskovalcev pa pritegne na praznik Marijinega vnebovzetja in na predvečer božiča, ko pri kapeli potekata mašni slovesnosti. Arheološke raziskave, ki so jih opravili leta 1997, pa kažejo, da je to izjemno razgledno mesto človeka privabljalo že v davni preteklosti. Nedaleč od kapele so namreč našli poznoantični lonec iz četrtega stoletja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 5°

oblačno
vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-1/7

četrtek

0/2

petek

-5/2

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Kranj, 17. januar 2019

Pohodniški izlet Dragonja–Sveti Duh

PREDAVANJA / Žiri, 17. januar 2019

Vzgoja za smisel

PREDAVANJA / Lesce, 17. januar 2019

S krepitvijo črevesne flore do boljšega zdravja

OBVESTILA / Milje, 17. januar 2019

Izdelovanja rož iz krep papirja

OBVESTILA / Škofja Loka, 17. januar 2019

Srečanja ob humanistiki

PRIREDITVE / Stara Fužina, 18. januar 2019

Tolminsko sirarstvo – tisočletna kultura

IZLETI / Kranj, 19. januar 2019

Pohod Predoslje–Suha

IZLETI / Šenčur, 19. januar 2019

Jakobova pot po šenčurski veji

 

 
 

 

 
 
 

Lani največ uprizarjali Cankarja / 22:12, 16. januar

Cankar se je peljal na Rožnik s kočijo, z drugo pa klobuk, palca in rokavice!

Lani največ uprizarjali Cankarja / 19:14, 16. januar

Skoraj bi pozabil.Zadnjič sem ga videl enkrat v 90. letih v Begunjah. Takrat že ni bil več "taprav".Morda se ga še kdo spomni, klicali so g...

Lani največ uprizarjali Cankarja / 18:53, 16. januar

Tole je resnična zgodba.Moj znanec je bil oboževalec gledališča.Nobene predstave ni izpustil.Nekoč je želel že drugič na predstavo in je ...

Koncerti za boljši jutri / 18:25, 16. januar

Koncert ne prinese boljši "jutri".
Tudi 1000 koncertov ne.
Koncert lahko prinese boljši "danes" tistim, ki poberejo vstopnino.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 13:05, 16. januar

"Primitivna desničarja in še bolj primitivna komentarja !"************Primoz, zbiranje zamaškov ni sramotno, je pa sramota za državo v Evrop...

Katere ceste čaka letos obnova / 12:23, 16. januar

Začnite z novim rondojem Kranj vzhod in potem navezavo na novo cesto Britof-Šenčur. Počasi bo kolona ob konicah do Brnika.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 09:48, 16. januar

Po gaberjanskih ukrepih učitelj ni bil več spoštovan.