»Gomazeča« razstava na Bledu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: / četrtek, 19. julij 2018 / 20:30  

Na Bledu si je do konca avgusta mogoče ogledati razstavo največjih ptičjih pajkov in škorpijonov na svetu, razstavljene so tudi različne vrste črnih vdov in strupenih strig.

Bled – Ljubitelji malih gomazečih bitij lahko v teh dneh uživajo ob ogledu razstave, ki so jo postavili v prostorih športnega društva Moj klub na Bledu. V 61 terarijih je razstavljenih kar 45 vrst ptičjih pajkov, med njimi tudi dve največji vrsti iz Južne Amerike, poleg tega pa še devet vrst škorpijonov, štiri vrste črnih vdov in tri vrste strupenih strig. Najbolj pogumni lahko enega od razstavljenih pajkov vzamejo celo v roke in ga pobožajo, na ta način mogoče lahko kdo celo premaga strah pred pajki. Razstava je odprta vsak dan med 10. in 19. uro.

Obiskovalce po razstavi popelje Sašo Čotar iz Radovljice, ki je skupaj z Alešem Mlinarjem iz Tržiča lastnik izjemne zbirke največjih ptičjih pajkov in škorpijonov na svetu, s katerimi se predstavljata predvsem v naravoslovnih muzejih v tujini. Zbirko ptičjih pajkov in škorpijonov sta lani poleti v Piranu prvič predstavila tudi domačemu občinstvu, zbirka, ki si jo ljubitelji teh živali lahko ogledajo na Bledu, pa je obogatena še z različnimi vrstami zloglasnih črnih vdov, ki sodijo med najbolj strupene pajke na svetu, in orjaških strupenih strig. Aleš Mlinar je poznan tudi po svoji bogati zbirki najbolj strupenih kač na svetu, ki jih ta čas razstavlja v Piranu. Za živali na Bledu tako skrbi Sašo Čotar sam. »Zjutraj porabim vsaj dve uri, da vse uredim in pripravim terarije, da si obiskovalci res lahko ogledajo pajke, saj nima smisla, če bi gledali samo listje, pod katero so se zavlekle živali,« je pojasnil in – kljub temu da ves dan sam vodi po razstavi – z nasmeškom na obrazu vsakemu obiskovalcu posebej razlagal podrobnosti in zanimivosti o posameznih vrstah, ki jih je mogoče najti tudi v uokvirjenih zapisih ob samih terarijih. Na poučnih plakatih ob vhodu pa ponuja še pregleden opis pajkov in njihove anatomije, izvedeti je mogoče, kako deluje njihov organizem in zakaj se levijo, kakšen je njihov življenjski ciklus, kakšen je njihov napadalni in obrambni sistem ter številne druge zanimivosti o teh živalih. »Pajki recimo nimajo mišic, ampak srce poganja tudi noge, nekako po sistemu hidravlike,« poskuša čim bolj razumljivo razložiti način premikanja pajkov, ki so na prvi pogled čisto mirni, a ko se jih dotakne z dolgo pinceto, postanejo zelo živahni. Čeprav jih brez oklevanja vzame tudi v roke, ga doslej še noben pajek ni ugriznil, pojasni Čotar, ga je pa eden od velikih škorpijonov. »Najbolj strupeni škorpijoni imajo najtanjše klešče, saj žrtev ubijejo s strupom, medtem ko drugi plen zdrobijo s kleščami,« je ob terariju z najbolj strupenimi škorpijoni razložil Čotar.

V zbirki, ki je razstavljena na Bledu, si je med drugim mogoče ogledati največjega pajka na svetu vrste Theraphosa stirmi iz južne Amerike, katerega razpon nog sega do 30 centimetrov, tehta pa lahko do 175 gramov. Tudi med škorpijoni sta na ogled dve največji vrsti, Pandinus imperator iz zahodne Afrike ter Heterometrus swammerdami iz Indije in Šri Lanke, ki lahko zrasteta do več kot dvajset centimetrov. Svojo zbirko sta Sašo Čotar in Aleš Mlinar premierno predstavila pred dvema letom v Genovi v Italiji, ogledalo si jo je skoraj 40 tisoč obiskovalcev. To je zdaj že njuna četrta razstava. Po Čotarjevih besedah bosta v prihodnje svojo zbirko dopolnila še s kuščarji. Sprva se je s pajki in škorpijoni ukvarjal ljubiteljsko, in sicer je prvega škorpijona dobil za darilo od dekleta pred osemnajstimi leti, je pojasnil. Pred tremi leti pa je dal odpoved na policiji in prodal stanovanje, da sta se z Mlinarjem lahko začela profesionalno ukvarjati z organizacijo razstav.