Janši teden dni časa

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: / petek, 13. julij 2018 / 10:51  

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj Janezu Janši ponudil kandidaturo za mandatarja. V Narodnem muzeju Slovenije so dobili vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo, ukradeno leta 1985.

Pahor mandatarstvo ponudil Janši

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj predsedniku SDS-a Janezu Janši kot relativnemu zmagovalcu zadnjih volitev ponudil kandidaturo za mandatarja za sestavo vlade. Janša mora do prihodnjega četrtka odgovoriti, ali s kandidaturo soglaša ali ne. Pahor je ob tem predsednike ostalih strank prosil, naj izberejo pogovore in vključevanje, tudi če ne bodo šli v koalicijo, sicer bi prevladala nestrpnost in izključevanje, česar »pa si ne zaslužimo«. Janša je že včeraj parlamentarnim strankam poslal javno vabilo, z začetkom posvetovanj pa bo zaradi pogajanj za koalicijo okoli LMŠ-ja počakal do ponedeljka. SDS bo najprej preveril, ali obstaja načelna pripravljenost za sodelovanje, šele nato pa, ali obstaja tudi možnost približno podobnega pogleda na ključne izzive. Pogoja bosta morala biti izpolnjena na precej več kot 46 glasovih, saj koalicije z enim glasom večine ni smiselno sestavljati, je ocenil. Šele nato se bodo lahko začela dejanska koalicijska pogajanja o vsebini, je dodal. Pahor je že napovedal, da bo v primeru, da Janša ali kateri drugi kandidat odkloni kandidaturo za mandatarja, državni zbor o tem, da nima kandidata, obvestil šele 23. junija, po poteku 30-dnevnega roka. S tem bi tisti, ki se trudijo za oblikovanje politične večine, dobili več časa, je razložil. Usklajevanje koalicijske pogodbe šesterice strank pod vodstvom LMŠ se je sicer ta teden nadaljevalo, v NSi pa so se odločili, da samo še do ponedeljka čakajo na pravo koalicijsko pogodbo, sicer se bodo iz pogajanj umaknili. Janša sicer kot kandidat za mandatarja ne bi mogel računati na glas bivše predsednice NSi Ljudmile Novak, ki mu je že odtegnila podporo, ker po njenem mnenju politik, ki gradi svojo politiko na delitvah, ne more biti predsednik vlade.

Lažje zaposlovanje tujih zdravnikov

Državni zbor je ta teden na izredni seji potrdil dopolnitve zakona o zdravniški službi, ki bodo olajšale zaposlitve zdravnikov iz držav zunaj EU. Minister za zdravje bo namreč odslej v izjemnih primerih lahko izdal odločbo, s katero bodo specialisti iz tretjih držav, ki imajo posebno strokovno znanje, začasno opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji, ne glede na to, kakšen je nivo njihovega znanja slovenskega jezika. Zakonskih sprememb niso podprli v SNS in Levici, ker da gre za razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, medtem ko so se poslanci SDS pri glasovanju vzdržali. S sprejetim zakonom se rešuje predvsem kadrovska stiska na področju otroške kardiologije Univerzitetnega kliničnega centra. Tako so iz Službe za kardiologijo Pediatrične klinike že sporočili, da sta se jim že pridružila zdravnika, specialista pediatra kardiologa iz ZDA in EU, ki se za zdaj seznanjata z opremo in procesi dela na kliniki, po uveljavitvi zakona pa bodo z njima takoj podpisali pogodbi. Tudi iz Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni so napovedali, da bodo v kratkem zaposlili štiri zdravnike, nosilce dejavnosti, ter enega ali dva sodelavca v strokovni službi inštituta.

Bodalo z Iga po 33 letih spet »doma«

V Narodnem muzeju Slovenije so predvčerajšnjim predstavili okoli 3600 let staro bronasto bodalo z Iga, ki je bilo leta 1985 ukradeno iz muzeja, zdaj pa je bilo po diplomatski poti vrnjeno. Ukradeno bodalo je namreč Interpol leta 2015 izsledil na dražbi v Londonu in o tem obvestil slovensko policijo. Po besedah direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbare Ravnik je bilo leta 1985 iz muzeja ukradenih skupaj 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja. Po njenih besedah je bila za vrnitev bodala z Iga po 33 letih poleg izjemnega angažmaja vseh sodelujočih institucij odločilna tudi skrbna dokumentacija, s katero so lahko dokazali, da gre za predmet iz njihovega muzeja. Bronasto bodalo izhaja iz kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča so datirane v sredino tretjega tisočletja pr. n. št., medtem ko je bodalo, skupaj z nekaj drugimi najdbami, za slabo tisočletje mlajše. Bodalo je izjemno tako zaradi odlične ohranjenosti kot tudi zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega okrasja, je razložil kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Peter Turk. Bronasto bodalo z Iga je bilo sicer na londonsko dražbo dano kot del zbirke pokojnega britanskega zbiratelja, ki je bodalo kupil leta 2005 na dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki o izvoru.