Predsednik državnega zbora je Matej Tonin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 26. junij 2018 / 07:03  

V petek so na ustanovni seji novega državnega zbora potrdili poslanske mandate in za začasnega predsednika izbrali Mateja Tonina (NSi).

Ljubljana – Devetdeset novoizvoljenih poslancev se je sestalo na konstitutivni seji državnega zbora. Prvo sejo je do izvolitve predsednika vodil najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek, na njej pa so potrdili mandate poslancev, s čimer je bil osmi sklic državnega zbora uradno ustanovljen. V osmih volilnih enotah po vsej Sloveniji je bilo izvoljenih 88 poslancev, dva sta poslanca narodnih skupnosti. V novem sklicu parlamenta je 36 poslancev iz prejšnjega mandata, med poslanci je 22 žensk, štirje poslanci so v državni zbor prišli z županskega položaja. Najmlajši poslanec ima 28, najstarejši 73 let.

Poslanska mesta je zasedlo tudi enajst poslancev, izvoljenih v volilni enoti 1, na Gorenjskem. To so: Branko Grims, Žan Mahnič, Marko Pogačnik (vsi SDS), Marjan Šarec, Igor Peček, Edvard Paulič (vsi LMŠ), Matej Tonin (NSi), Miha Kordiš (Levica), Mateja Udovč (SMC), Samo Bevk (SD) in Franc Kramar (SAB). Šest jih je že sedelo v državnem zboru, peterica je novincev, med njimi vsi poslanci LMŠ z Marjanom Šarcem na čelu, dosedanji bohinjski župan Franc Kramar in poslanka SMC Mateja Udovč.

Naloga prve seje je bila tudi izbira predsednika državnega zbora. Na to funkcijo so z osemdesetimi glasovi izvolili Mateja Tonina (NSi), kar pomeni, da so mu podporo namenile vse stranke razen Levice. Njegovo kandidaturo je vložilo pet levosredinskih strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB) in NSi s prvopodpisanim Marjanom Šarcem. Pred tem je bilo v razpravi več imen, med njimi Miro Cerar (SMC) in dosedanji predsednik Milan Brglez (SMC).

Matej Tonin bo funkcijo opravljal začasno, do oblikovanja vlade. Ob izvolitvi je dejal, da je to prvi korak k stabilizaciji slovenskega političnega prostora. »Kljub razdeljenosti se je parlament v ključnih trenutnih sposoben poenotiti in to je pozitivno sporočilo za slovensko javnost, da smo našli rešitev, ki presega blokovsko delitev na levo in desno,« je dejal Matej Tonin, ki si bo kot prvi med enakimi prizadeval, da bodo postopki oblikovanja nove vlade potekali čim bolj gladko in da bo nova vlada nastala čim prej. Da se z glasovanjem o predsedniku parlamenta že kažejo obrisi nove vlade, razmišlja Marjan Šarec, v NSi pa menijo, da to še ne pomeni vstopanja v kakršno koli koalicijo.

Kako naprej? Po ustanovni seji morajo poslanci v sedmih dneh oblikovati poslanske skupine in tudi uradno določiti njihove vodje, saj jih za zdaj vodijo začasni. Najpozneje v tridesetih dneh pa morajo izvoliti še podpredsednike državnega zbora, predsednike in podpredsednike delovnih teles ter novega generalnega sekretarja.

Poslance državnega zbora je nagovoril tudi predsednik Borut Pahor, ki je znova poudaril pomen sodelovanja in premoščanja medsebojnih razlik. Napovedal je tudi, da bo mandat za sestavo vlade podelil že konec tedna ali pa na začetku julija. Predsednik mora sicer v tridesetih dneh od ustanovne seje državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Kot je že večkrat dejal, bo mandat podelil relativnemu zmagovalcu volitev Janezu Janši (SDS). Če pa bi po pogovorih z vodji poslanskih skupin zatrdno ugotovil, da ta ne more sestaviti koalicije, bi Janšo poklical na vnovični sestanek, saj ga je ta že obvestil, da v tem primeru mandata ne bi sprejel. Sicer pa pogovori o morebitnih koalicijah potekajo že od volilne nedelje naprej: SDS se dogovarja v precejšnji tajnosti, Šarec pa z bolj odprtimi kartami in pred očmi javnosti.