Kaj želi malo gospodarstvo?

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: / ponedeljek, 25. junij 2018 / 07:58  

Podjetniki so na vrhu malega gospodarstva izglasovali sedem najpomembnejših ukrepov za izboljšanje podjetniške klime v Sloveniji.

Brdo pri Kranju – V torek je na Brdu pri Kranju potekal sedmi Vrh malega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg mreženja in različnih predavanj so predstavniki malih in mikro podjetij z glasovanjem izbrali sedem ukrepov, ki so nujni za razvoj gospodarstva.

Glede na rezultate glasovanja si gospodarstveniki želijo predvsem stabilnega in enostavnega poslovnega okolja s kratkimi administrativnimi postopki in sistemom Vse na enem mestu. Na drugo mesto so uvrstili popolno davčno razbremenitev 13. in 14. plače, na tretje pa neposredno odgovornost za odločitve in delo v javni upravi. Želijo si tudi reforme javnega sektorja z zmanjšanjem števila javnih uslužbencev, števila agencij in kvalitetnejšim upravljanjem ter pregona gospodarskega kriminala in hitrejših sodnih postopkov. Med sedem ključnih ukrepov prihodnje vlade so uvrstili tudi reformo zdravstva ter reformo izobraževanja z več podjetnosti, logike, tehničnih znanj ter naravoslovja.

Končni izbor ukrepov so komentirali tudi predstavniki štirih političnih strank, ki so na junijskih volitvah prejeli največ glasov. Kot je poudaril predstavnik SDS Andrej Vizjak, so vsi izbrani ukrepi tudi na programu njihove stranke, tako da z njimi »ne bo težav«. Vizjak je bil nekoliko začuden, da med ključne ukrepe niso uvrstili socialne kapice, ki bi sprostila razvojni potencial. To je presenetilo tudi predstavnika za gospodarstvo z Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa, sicer nekdanjega predsednika uprave Leka. Sam bi na prvo mesto postavil razbremenitev plač vključno z razvojno kapico, in kot pravi, bo morala katerakoli vlada upoštevati ne le teh sedem, temveč še druge ukrepe. Sicer pa je dodal, da bi danes vlado že imeli, če bi se ta sestavljala le na podlagi gospodarskih programov strank.

Predstavnik SMC in gospodarski minister v odhodu Zdravko Počivalšek meni, da trenutni gospodarski rezultati omogočajo resne strukturne reforme. Sicer pa stabilno in enostavno okolje tudi on izpostavlja kot ključnega za razvoj gospodarstva. Poleg izglasovanih ukrepov pa bi si želel tudi večje prožnosti na trgu dela in večje progresivnosti dohodninske lestvice.

Jernej Štromajer iz vrst SD je kot ključnega za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva izpostavil socialni dialog. »Glede sedmih točk se vsi strinjamo, a hudič je v detajlih,« je dejal Štromajer, ki je vesel, da na seznamu ni razvojne kapice in prožnosti. Želel bi si tudi boja proti prekarnosti.

Izglasovane predloge bodo gospodarstveniki poslali tudi političnim strankam, z željo, da upoštevajo njihove želje. Prav želje in predlogi malega gospodarstva se zdijo generalni direktorici GZS Sonja Šmuc ključnega pomena. »Zelo pomembno je, kako dihajo mala in mikro podjetja. Kar je za velika podjetja lahko zgolj motnja, je za mala lahko usodno,« pravi. Malo gospodarstvo predstavlja 99 odstotkov vseh družb, pri nas ustvari tretjino dodane vrednosti, zaposluje 45 odstotkov delovne sile in ustvari 21 odstotkov izvoza, zato je njihov glas še kako pomemben, meni Šmuceva.