Želimo stabilne razmere

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 5. junij 2018 / 09:59  

Minula kriza je Gorenjsko gradbeno družbo nenadejano izstrelila med največje slovenske gradbene firme. O njenem zdajšnjem poslovanju smo se pogovarjali z direktorjem Stanislavom Remicem.

Vtis je, da je Gorenjska gradbena družba iz minule krize izšla kot eden redkih zmagovalcev, saj ste postali tretji do četrti gradbinec v državi. Kako se vam je uspelo obdržati?

»Pred krizo je bilo naše podjetje na repu deseterice največjih gradbenih podjetij. Treba je poudariti, da je v Sloveniji po letu 2008 v zelo kratkem času propadlo kar 22 od 30 največjih podjetij. Gradbeništvo poleg resursov – kadrovskih, finančnih in materialnih – potrebuje predvsem naročila, in če naročila nihajo iz leta v leto, je zelo težko ohraniti stabilnost podjetij. Naše podjetje je zelo malo sodelovalo pri gradnji avtocestnega križa in nismo bili toliko odvisni od izgradnje avtocest, ki je bila na vrhuncu pred kriznim obdobjem. Nekatera od teh podjetij pa so bila zelo odvisna od tega segmenta. Prilagojeni smo bili na manjša naročila in bolj regionalno ter tudi zelo razpršeno v okviru posameznih vrst gradenj. Naša rast je bila v zadnjih petnajstih letih dokaj konstantna z nekaterimi izjemami v posameznih letih. Poleg tega je za propad nekaterih od večjih podjetij najbrž krivo tudi napačno lastninjenje, pa tudi velika nihanja na trgu javnih naročil. V našem podjetju dividende lastnikom niso bile izplačane, vsa sredstva smo obdržali v podjetju in jih namenili za posodobitev, razvoj in pa za krizne čase, ki prihajajo v valovih. Ta strategija se je pokazala za dokaj učinkovito. Seveda pa so tudi nam ta propadla podjetja pustila nekaj dolgov, ki so ostala v stečajnih masah.«

Vse kaže, da skupaj s češkim partnerjem Metrostav ne boste uspešni na razpisu za drugo cev Karavanke, saj je bila na razpisu najnižja ponudba turškega podjetja Cengiz Insaat ...

»Kar se tiče izgradnje druge cevi Karavank, so ponudbe še v fazi pregledovanja in ne znam napovedati, kakšna bo končna odločitev naročnika. Seveda pa imam svoje mnenje. Naša ponudba je zelo kvalitetno sestavljena in menim, da je zelo optimalna tudi glede na ceno, saj smo se uvrstili na drugo mesto med devetimi ponudniki. Imamo kvalitetnega partnerja, ki ima veliko izkušenj, pa tudi mi nismo brez izkušenj, saj smo zadnje domače podjetje s tovrstnimi izkušnjami pri gradnji predora – predora Sten v Škofji Loki. Imamo tudi svoj kader, smo najbližji lokaciji gradnje, konec koncev smo vodilni partner in bilo bi prav, da ima neko domače podjetje zadostne reference za gradnjo tunelov, ki jih naša država namerava graditi v naslednjih desetih letih. S tem bi pridobil tudi mlad inženirski kader, ki drugače ne bo imel možnosti, da se kali na najtežjih projektih v smislu tehnike in ekonomike. Zavedamo pa se zahtevnosti in tveganj, ki jih ta projekt prinaša.«

Turška ponudba za 89 milijonov evrov je precej nižja od vaših 104 milijonov evrov, zlasti pa od 140 milijonov Pomgradovega konzorcija, medtem ko je Darsova ocena investicije 121 milijonov evrov. Kako je mogoče, da pride do takšnih razlik v ponudbah?

»O cenovni politiki vsake ponudbe je težko govoriti, saj izhodišča vsak ponudnik postavlja sam. Moje mnenje pa je, da je ponudba turškega podjetja cenovno prenizka in dvomim, da so v njej zajeti vsi stroški v skladu s slovensko zakonodajo, ki jo moramo spoštovati vsi domači izvajalci. Tehnologija izgradnje je znana, ravno tako geologija, ki je na naši strani zelo zahtevna na določenem delu trase. Lahko gre tudi za nedovoljeno pomoč s strani njihove države, kar pa seveda ne moremo preveriti, ker Turčija ni članica EU, ali pa je v igri še kaj drugega. O tem ne želim špekulirati. Počakajmo na odločitev. Zanimivo pa je, da so bile na avstrijski strani ponudbe samo domačih izvajalcev in dveh podjetij iz Švice, ki imata sedeže podružnic v Avstriji. V njihovem tenderju je bila zahteva, da lahko sodelujejo samo podjetja iz EU. Tudi to je zgovoren podatek.«

V Stražišču poteka gradnja nove telovadnice v javno-zasebnem partnerstvu. Zakaj so taki projekti zanimivi za vašo družbo?

»Kot sem že omenil, poizkušamo razpršiti naša tveganja in zato se lotevamo različnih konceptov gradenj, različnih načinov investiranja. Sodelovanje pri javno-zasebnem partnerstvu je zanimivo iz vidika stabilnosti najemnega razmerja za daljše časovno obdobje. Seveda velja tudi tu določeno tveganje, saj potrebujemo določeno podporo bank za kreditiranje takih projektov. V tujini so javno-zasebna partnerstva dokaj pogosta, pri nas pa niso tako običajna. Če bo izkušnja iz Stražišča pozitivna, bomo zagotovo še poizkušali s podobnimi projekti. Tudi gradnje za trg ne bomo zanemarili in še iščemo priložnosti.«

Kako je sicer Gorenjska gradbena družba poslovala lani in kakšni so obeti za letos?

»V letu 2017 smo kljub zaostrenim pogojem poslovali pozitivno. Imeli smo približno 52 milijonov evrov prihodkov. Za letošnje leto predvidevamo boljše poslovne rezultate. Dela je nekoliko več in trenutno imamo kapacitete zasedene, za drugo polovico leta pa imamo še nekaj prostih kapacitet. Še zdaleč pa ni posla toliko, kot se je napovedovalo. Je pa dejstvo, da se z gospodarsko rastjo povečujejo tudi cene energentov, vhodnega materiala in tudi delavcev, seveda pa tudi naše končne cene, ki so bile v preteklem obdobju, ko ni bilo naročil, prenizke. S tako nizkimi cenami zelo težko izpolnjuješ vse obveznosti in težko gradiš na razvoju. Seveda nekateri investitorji težko razumejo, da so se zadeve spremenile in da podjetja s tako nizkimi cenami, kot so bile zadnje tri leta, dolgoročno ne morejo preživeti.«

Za nami so državne volitve. Kaj kot gradbenik pričakujete od nove oblasti?

»Kot gradbeno podjetje si želimo od vsake oblasti, da so razmere stabilne. Gradbeništvo je delovno intenzivna panoga, ki pa neposredno in posredno zelo vpliva tudi na rast BDP-ja. Pričakujemo, da vrednost investicij ne niha iz leta v leto in da se vzpostavi 5- do 6-letni plan investicij po vzoru sosednje Avstrije. Pričakujemo tudi uveljavljanje smernic gradenj pri javnem naročanju, kjer se poleg cene ocenjujejo tudi ostali kriteriji, kot so zaposlenost kadra, resursi, ekologija …, in se ga seveda tudi držimo. Zavzemamo se za uveljavitev paritetnega sklada kot socialnega korektiva in s tem izboljšanja pogojev za zaposlene po vzoru starih članic EU, za prevzemanje odgovornosti javnih naročnikov ob prevzemu neobičajno nizkih ponudb za socialni damping ter za dosledno spoštovanje Kolektivne pogodbe za gradbeno dejavnost tudi za vse tujce, ki v Sloveniji iščejo priložnosti za izvedbo gradbenih projektov.«