Kdo bo s kom

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Evropske volitve / torek, 5. junij 2018 / 18:38  

Volilna nedelja je minila, glasovi volivcev so v glavnem prešteti, relativni zmagovalec znan, prav tako število mandatov, ki so jih dobile posamezne stranke, ki so uspešno prestopile štiriodstotni parlamentarni prag. Glede na predvolilne napovedi javnomnenjskih anket rezultati niso presenečenje, vse so zmago napovedovale Janševi SDS, kar se je na volilno nedeljo tudi uresničilo. Ponudba strank in list na teh volitvah je bila velika, kar 25 se jih je v državi potegovalo za poslanske sedeže v državnem zboru. Uvrstilo se jih je devet, dve več od prejšnjega mandata, kar je največ od vseh dosedanjih volitev in tudi kaže na veliko razdrobljenost političnega prostora pri nas.

Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh? Po konstituiranju državnega zbora v naslednjih tednih bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Običajno predsednik republike mandat za sestavo nove vlade podeli predstavniku stranke, ki na volitvah dobi največ glasov, in predsednik Pahor je na volilno nedeljo že napovedal, da se bo v teh dneh neformalno sestal z relativnim zmagovalcem in se z njim posvetoval o možnosti, da sestavi koalicijo. Kakšni bodo v prihodnjih dneh dogovori zmagovalca z vodstvi strank, ki so prišle v parlament, je še nejasno. Najbolj naravna partnerja Janševe SDS bi bila NSi z Matejem Toninom, ki je pred volitvami dejal, da ne izključuje nobenega sodelovanja, in Jelinčičeva SNS, ki se je po nekajletnem premoru spet vrnila v parlament. Če bi bila voljna h koaliciji pristopiti tudi poslanca narodnosti, bi to še vedno bilo le 38 glasov v parlamentu, kar je premalo. Kdo od preostalih levosredinsko ali povsem levo orientiranih strank bo sklenil dogovor s SDS, saj so pred volitvami to možnost domala vsi izključevali in to ponovili tudi po nedeljskih volitvah? Blok relativnega zmagovalca bi najbolj okrepil pristop Liste Marjana Šarca, ki je po volilni nedelji znova dejal, da s SDS ne gre, pač pa želi izkoristiti svojo priložnost za sestavo vlade. Če Janši spodleti, je drugi igralec pri oblikovanju vlade prav Šarec, a tudi tu bi se s pahljačo petih strank zapletalo že v fazi dogovorov, kaj šele pri morebitnem vladanju. Tretja možnost bi bile ponovljene volitve. Kaj od tega se bo zgodilo, je v največji meri odvisno od dogovorov, ki se bodo v teh dneh dogajali v političnem zakulisju, od strankarskih kupčkanj, odstopov od trdnih načel, morda tudi snedenih obljub, saj velja, da politikom pač ne gre brezpogojno zaupati. Dan potem namreč predvolilna retorika zbledi in v ospredje pridejo bolj pragmatične poteze. Zato velja počakati, morda bomo še presenečeni.