Marijan Pogačnik

Kaj pa je družinska kmetija?!

V Sindikatu kmetov Slovenije ugotavljajo, da v Sloveniji nimamo jasne opredelitve, kaj je družinska kmetija, in da iz statusne neurejenosti izvira tudi več težav.

V sindikatu podpirajo prizadevanja za večjo samooskrbo s hrano, saj ugotavljajo, da bi bila za Slovenijo pogubna že dvotedenska izolacija od svetovnega gospodarstva in njegove hrane.

Udeleženci pogovora so opozorili na problem prenosa družinske kmetije s starejšega gospodarja na mladega prevzemnika, pri tem pa so pozvali pristojne ustanove, da pomagajo pri rešitvi problema z dodatnimi spodbudami, psihološkim svetovanjem in mediacijo.

Strahinj – Sindikat kmetov Slovenije izvaja v sodelovanju in s podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kmetijsko gozdarske zbornice projekt Družinske kmetije – temelj socialnega in ekonomskega razvoja podeželja, s katerim želi v družbi predstaviti vsem znan, a pogosto spregledan pomen družinskih kmetij. V okviru projekta je prejšnji petek pripravil pogovor na to temo tudi v Biotehniškem centru Naklo v Strahinju. Izhodišča za pogovor so bili podatki in ugotovitve, da s povprečno veliko kmetijo v Sloveniji ni možno preživeti, da je gospodar kmetije v povprečju star 57 let, da štiri petine podeželja obdelujejo družinske kmetije in da v Sloveniji nimamo jasne opredelitve, kaj je družinska kmetija. »Pojem družinska kmetija se uporablja v zakonodaji, vendar na žalost nimamo definicije, ki bi opredelila njen socialno-gospodarski in pravno-formalni položaj,« ugotavljajo v sindikatu in dodajajo, da to za trdnost in razvoj družinskih kmetij ni dobro, saj statusna neurejenost omogoča državi neustrezne prilagoditve in ukrepe.

V razpravi je bilo slišati različne ugotovitve, mnenja in predloge. Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo, je dejal, da kot izobraževalna ustanova nimajo neposrednega stika z družinskimi kmetijami, vendar v okviru izobraževalnih programov pripravljajo mlade za delo na takšnih kmetijah. Problemov, povezanih z nasledstvom na kmetiji, po Pogačnikovem mnenju ni mogoče enostavno reševati prek institucij. Opažajo tudi, da mladi nočejo na kmetijah le delati, ampak želijo biti tudi ustvarjalni in inovativni.

Premalo socialnega svetovanja

Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je dejal, da je težišče njihovega dela na tehnološkem svetovanju, seznanjanju kmetov z ukrepi kmetijske politike in svetovanju glede dopolnilnih dejavnosti. Premalo je poudarka na socialnem svetovanju, v okviru katerega bi kmetom lahko svetovali tudi pri prenosu kmetije na mladega prevzemnika. Ker so kmetije ekonomsko precej opešane, se mladi težko odločajo za prevzem kmetije. Država z nekaterimi ukrepi spodbuja prenos lastništva kmetije na mlajše generacije, sicer pa so primeri zelo različni in veliko odvisni tudi od odnosov v družini. Kmetijsko politiko bi po Kadoičevem mnenju v prihodnje morali prilagoditi tako, da bo omogočila preživetje tudi hribovskim in gorskim kmetijam.

Navezanost na zemljo ni dovolj

Stane Bergant, kmet iz Kokre, se je zavzel za takšno definicijo družinske kmetije, s katero bi zajeli vse, ki na kakršenkoli način obdelujejo kmetijsko zemljo. V preteklosti, ko so na kmetijah še vse delali na roke, je bila razlika v konkurenčnosti gorskega in ravninskega kmeta zanemarljiva, z razvojem mehanizacije pa je ravninsko obdelovanje v izraziti prednosti. Samo navezanost na zemljo ni dovolj, mladi hočejo tudi ekonomsko primerljiv položaj. Država mora poskrbeti za to, da bodo na teh kmetijah, ki so za Slovenijo zelo dragocene, tudi ekonomsko motivirani za nadaljnje gospodarjenje. »Propad hribovskega kmetijstva pomeni tudi 'propad' krajine,« je dejal Bergant in opozoril tudi na težave, ki jim jih povzroča divjad, še zlasti velike zveri.

Jernej Redek, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije, je ugotavljal, da je položaj družinskih kmetij treba jasno določiti in jim tudi priznati, da ne delajo zgolj za lastni zaslužek, ampak tudi za skupno dobro – negovanje pokrajine, ohranjanje poseljenosti ... Na avstrijskem Koroškem imajo v svetovalni službi tudi psihologa, ki pomaga kmetom pri reševanju težkih problemov, med katere sodi tudi prenos lastništva s starejših na mlade.

Oddajte svoj komentar

Kranj 19°

oblačno
vlažnost: 56 %
veter: J, hitrost: 29 km/h

9/21

petek

6/18

sobota

7/9

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

RAZSTAVE / Gorje, 26. april 2019

Ob 90-letnici Planinskega društva Gorje

PRIREDITVE / Jesenice, Hrušica, 26. april 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Gozd - Martuljek, 26. april 2019

Ob dnevu Zemlje

PRIREDITVE / Škofja Loka, Kamnik, 26. april 2019

Ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju

RAZSTAVE / Adergas, 26. april 2019

Velikonočna razstava ročnih del

IZLETI / Naklo, 27. april 2019

Pohod po Udin borštu

IZLETI / Šenčur, 27. april 2019

Jurjev pohod iz Šenčurja v Nevlje

PRIREDITVE / Žiri, 27. april 2019

13. Slovenski klekljarski dnevi

 

 
 

 

 
 
 

Igra s tolmačem / 14:43, 26. april

Boljše od tolmača bi bili podnapisi.

Lubadar še naprej ogroža gozdove / 11:14, 26. april

Sem lastnik nekaj malega gozda. Vem sicer kje je, ampak priznam, da ne skrbim zanj. Vem tudi, da je gozdov, parcel in lastnikov kot jaz na t...

Lubadar še naprej ogroža gozdove / 10:59, 26. april

Daleč največji lubadar je tisti z motorko.

Tržaški kras in morje / 13:25, 25. april

Pa stopnujmo še enkrat:

ime - lepo ime - Anamarija.

Tržaški kras in morje / 11:53, 25. april

Tudi tebi je očitno dolgčas?!

Tržaški kras in morje / 10:50, 25. april

Stopnjevanje:
dolgčas- večji dolgčas- muzej.

Edina toleranca je ničelna / 21:54, 24. april

Jaz mislim, da so problemi drugje. Samo tale primer ! Bil se udeležen v prometni nesreči, nekrivdno, 0,0! Ura 9h ! Gavni povzročitelj je nap...