Selitev asfaltne baze še vedno zgolj obljuba

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Osrednja Gorenjska / sobota, 14. april 2018 / 08:54  

Stanovalci zaselka Podreber v Naklem morajo imeti zares jeklene živce, toliko praznih obljub so že preposlušali v zvezi s selitvijo asfaltne baze na drugo lokacijo. Prve stanovanjske hiše so v neposredni bližini asfaltne baze, kako hudo je, mi je pripovedovala tudi znanka, ki obiskuje sodelavko v Podrebru. Dejala je, da v toplejših mesecih zunaj ne terasi ne morejo popiti niti kave, ker se vali in vonja dim, sliši se hrup naprav in tovornjakov. Na nedavni okrogli mizi v Naklem, na kateri so govorili o kakovosti življenja v občini Naklo in njenem razvoju, je eden od občanov omenil ta problem. Kot je opozoril, je asfaltna baza že več desetletij na tej lokaciji, prizadeti krajani pa vse že vrsto let poslušajo obete, da bo šla stran in se počasi zaprla. Danes smo v letu 2018.

Tudi v Gorenjskem glasu smo večkrat pisali o obljubljeni selitvi. Asfaltna baza je v lasti in upravljanju Gorenjske gradbene družbe, avgusta leta 2016 smo npr. v članku citirali izjavo vodstva družbe, da se bodo iz Podrebra selili »še letos«. Kdaj bo torej ta datum? Zadnje pojasnilo Gorenjske gradbene družbe na že omenjeni okrogli mizi je bilo, da so za asfaltno bazo leta 2017 dobili gradbeno dovoljenje za njeno rušitev in da bodo takoj, ko dobijo uporabno dovoljenje na novi lokaciji v Gači, ta je v postopku poskusnega obratovanja, sanirali lokacijo v Podrebru; pred tem je podjetje že pogojevalo preselitev z gradnjo okrog 450 stanovanj na tej lokaciji.

Asfaltno bazo so postavili v bivši državi Jugoslaviji na pritisk takratnih političnih funkcionarjev ne glede na to, da je bila lokacija že poseljena s hišami. Zanimivo, bazo so najprej postavili, v isti sapi pa že obljubljali, da jo bodo preselili na primernejši prostor. Ta novi prostor naj bi imel okolju prijaznejšo in sodobnejšo tehnologijo. Pa so vedno našli izgovor, da so obratovanje v Podrebru podaljševali. Kljub protestom krajanov uspeha ni bilo, vidnih ukrepov inšpekcijskih služb pa tudi ne. Krajani so tudi skozi lokalno Društvo za zdravo življenje in okolje poskušali dokazati, da dihajo onesnažen zrak. Leta 2012 so v Gorenjski glas v rubriko Pisma bralcev zapisali: »Še eno leto naj bi torej dihali zrak, v katerem so rakotvorni benzen, ogljikov monoksid, dušikov dioksid, prenašali hrup naprav v bazi in tovornjakov, ki dovažajo pesek in odvažajo asfalt.« No, to je bilo leta 2012. Prav žalostno je, da se morajo krajani še v letu 2018 boriti za tako osnovno pravico, kot je čisto in zdravo okolje, in da ostajajo brez pravih informacij ...