Za boljše ravnotežje

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zgornja Gorenjska / petek, 6. april 2018 / 09:18  

Kolesarska sezona se je, kot je v teh dneh videti na cestah, kljub temu da smo še predvčerajšnjim strgali led z vetrobranskih stekel na avtomobilih, očitno začela. Priznam, sama še omahujem. Ne morem si kaj, da me ne bi vsako pomlad skrbelo, ali me bodo vozniki avtomobilov, ki so bili vso zimo edini gospodarji cest, sploh opazili. Kako pogosto kolesarja ob robu ceste in avto, ki hiti mimo njega, ločijo le centimetri!

V naših krajih v praksi žal še vedno velja, da si v prometu največkrat vzame prednost tisti, ki je večji, hitrejši in agresivnejši. A verjamem, da gredo stvari počasi vendarle na bolje. Najprej na papirju, nato na prometni infrastrukturi in (žal nazadnje) tudi v naših glavah.

V zadnjih letih so občine pisale in sprejemale prometne strategije, v katerih so vse po vrsti podčrtavale pomen razvoja javnega prevoza in uporabe koles v prometu. Koraki v praksi so mnogo manj odločni od zapisanih načrtov, a se vendarle dogajajo.

Občina Radovljica je tako prejšnji mesec za motorni promet dokončno zaprla del lokalne ceste v starem delu Lesc in jo namenila zgolj pešcem in kolesarjem. Še to pomlad bodo potrebam slednjih prilagodili eno od ulic v Radovljici, Cankarjevo, kjer bodo vzpostavili enosmerni režim za motorni promet ter poseben pas za kolesarje in pešce. »S spremembo se uveljavlja tudi že preizkušena sodobna praksa vzpostavljanja mešanih prometnih območij,« pojasnjuje arhitekt Igor Šubic. »Gre za mehak ukrep umirjanja prometa in vzpostavljanje boljšega ravnotežja med uporabniki prometnih površin, na katerih so skozi desetletja razvoja prometnic pešci in kolesarji postali preveč podrejeni motornemu prometu.«

In prav za to gre, za vzpostavljanje ravnotežja. Med avtomobili, kolesarji in pešci. Verjamem, da bomo korak za korakom, kilometer za kilometrom le ugotovili, da na dolgi rok to koristi vsem, ne le kolesarjem. Manj gneče na cesti, bistrejše misli, trdnejše zdravje, bolj umirjeni odnosi in čistejši zrak je le nekaj pozitivnih učinkov, ki prvi pridejo na misel.

Ne trdim, da bi se morali vsi začeti v službo in po opravkih voziti s kolesom, daleč od tega. Ampak priznajmo, pogosto bi avtomobile vendarle lahko zamenjali z načeloma veliko prijetnejšim kolesarjenjem. S tem koristimo sebi in drugim. Na to pomislimo, ko na lokalni cesti švignemo mimo kolesarja. Zmanjšajmo hitrost, povečajmo razdaljo med sabo in njim s tistih nekaj centimetrov na varnejši meter ali dva. V dobro vseh.