Vloga prinaša denar, splača se potruditi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 10. marec 2018 / 15:03  

Ob koncu februarja se je začela letošnja kampanja elektronskega izpolnjevanja in oddaje zbirnih vlog za neposredna in druga kmetijska plačila, ki se bo končala 6. maja, v zamudnem roku z odbitkom dela plačil pa 31. maja. Ko sem enega od gorenjskih kmetov v teh dneh vprašal, v čem se letošnja kampanja razlikuje od prejšnjih – je morda vloga enostavnejša za izpolnitev, je morda za izpolnitev potrebnih manj podatkov in evidenc, je »postregel« z zanimivim odgovorom: »Razlika je le ta, da kampanja še nikoli doslej ni potekala v takšnih zimskih razmerah kot letos. To je dobro. Ker zdaj še ni možnosti za delo na travnikih, njivah in gozdovih, imam več časa za izobraževanje o novostih in spremembah, za razmislek o kombinaciji ukrepov, za ureditev različnih evidenc in podatkov, za elektronsko izpolnitev in oddajo vloge ...«

Čeprav imajo kmetje z vsakoletno subvencijsko kampanjo kar precej skrbi in dela, jih je le malo na Gorenjskem, ki vloge ne bi izpolnili in bi se že vnaprej odrekli denarju, ki ga ponujata slovenska država in Evropska unija. Na »mizi« je namreč za slovenska kmetijska gospodarstva in druge upravičence okrog 220 milijonov evrov neposrednih plačil in podpor za ukrepe iz programa razvoja podeželja, pomembnem delež tega denarja ostane tudi na Gorenjskem. Velika večina kmetov bi si želela, da bi jim »subvencije« priznal že trg z višjo odkupno ceno pridelkov in da jim ne bi bilo treba vsako leto izpolnjevati vlog, a ker kmetijstvo verjetno nikoli ne bo povsem izpostavljeno tržnim zakonitostim, je še naprej realnost skupna kmetijska politika, s katero Evropska unija poleg pridelave hrane uveljavlja tudi druge cilje – varovanje okolja, negovanje krajine, ohranjanje poseljenosti ... Gorenjski kmetje so se na takšno politiko že dobro navadili in vedo, da vloga prinaša denar in da se morajo tudi za ta denar potruditi. Marsikateri kmet, nevajen pisarniškega dela, pa priznava, da jim je pri tem delu celo bolj vroče, kot na primer poleti pri košnji trave, žetvi pšenice, izkopavanju krompirja ...

Verjamemo, da jim je vroče. Skupna kmetijska politika je namreč precej zahtevna in zapletena, z množico ukrepov in zahtev. Vsakič, ko jo spreminjajo, obljubljajo administrativne poenostavitve in tudi zdaj, ko potekajo razprave o tem, kakšna naj bi bila ta politika po letu 2020, ni nič drugače. Prvi obrisi nove politike pa kažejo, da korenitih sprememb, vsaj kar zadeva poenostavitve, ne bo.