Svoje spomine na tržiško preteklost je z obiskovalci predstavitve dveh novih knjig, ki so ju izdali v Tržiškem muzeju, v pogovoru z avtorjem obeh knjig Bojanom Knificem delila Zofka Peternel. / Foto: Tina Dokl

Odstrli pogled na preteklost

V Galeriji Atrij v Tržiču so pretekli teden predstavili dve novi knjigi, ki so ju izdali v Tržiškem muzeju. Avtor obeh knjig je višji kustos v tržiškem muzeju Bojan Knific.

Tržič je bil v Prešernovem času največje nogavičarsko središče na Gorenjskem. Vsaka druga hiša je bila nogavičarska, podobno kot je kasneje veljalo za čevljarstvo.

Vpogled v tržiško zgodovino prek svojih spominov ponujajo sogovorniki, ki so pripovedovali o življenju v svoji mladosti in zgodbe, ki so šle od ust do ust.

Tržič – Novi knjigi Bojana Knifica bralca popeljeta v tržiško preteklost skozi zgodbe o tržiški rokodelski tekstilni dediščini in skozi pričevanja starejših Tržičanov o življenju v prvi polovici in sredini 20. stoletja. Knjiga Klobčič in nit, stari modni hit je izšla kot katalog k istoimenski stalni razstavi v Tržiškem muzeju in razkriva spoznanja o tekstilni dediščini v Tržiču, ki je bil včasih največje nogavičarsko središče na Slovenskem. V knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja pa so združene kratke pripovedi starejših Tržičanov, zbrane med letoma 2014 in 2016, dopolnjene s fotografijami, ki razkrivajo nekdanji način življenja v Tržiču in okolici.

Predstavitev rokodelskih dejavnosti

Knjiga Klobčič in nit, stari modni hit predstavlja tri pomembne tržiške rokodelske dejavnosti, to je nogavičarstvo, tkalstvo in modrotiskarstvo, pri katerem gre za poseben postopek barvanja blaga, je razložil Bojan Knific. Spomnil je, da je bil Tržič v Prešernovem času največje nogavičarsko središče na Gorenjskem. »Vsaka druga hiša je bila nogavičarska, podobno kot je kasneje veljalo za čevljarstvo.« Nogavičarji so propadli, ko so moški začeli nositi dolge hlače in tržiške nogavice niso bile več moderne. V knjigi se je posvetil tudi predelavi lanu in čarobnosti modrotiska. »Šlo je res za čaroben postopek,« je poudaril Knific in dodal, da so barvali z indigom. »To je bila najobstojnejša naravna barva, zato je bila zelo priljubljena.« Z modrotiskom sta se v Tržiču ukvarjali družini Gašperja Polaka in Jožeta Peharca, je še dejal Knific.

Ohranja dragocene spomine

Pomemben vpogled v tržiško zgodovino ponuja tudi knjiga Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Vanjo je vključil nekatere sogovornike, rojene med letoma 1920 in 1939, s katerimi se je pogovarjal ob pripravi stalnih razstav v muzeju. Pripovedovali so mu največ o življenju v svoji mladosti in zgodbe, ki so šle od ust do ust. Ker je želel, da se ti dragoceni spomini ohranijo tudi za prihodnje generacije, jih je zbral v knjigi. Med njimi je tako tudi pričevanje Mire Primožič o posebnih metodah zdravljenja zdravnika Otta Hawline, ki je recimo žensko, ki so ji odpovedovale noge, zdravil s čebeljim pikom. Ali pa o frizerju, ki je svoje stranke dobesedno ostrigel »na lonec« tako, da jim je na glavo položil lonec in obstrigel lase okoli njega. Predstavitve knjige se je udeležila tudi ena od sogovornic v knjigi, Zofka Peternel, ki je z zbranimi potem tudi v živo delila spomine na svojo mladost. Izhajala je iz dokaj premožne družine, ki se je ob vodenju kmetije ukvarjala tudi s čevljarstvom, njen oče pa je bil v letih od 1925 do 1930 celo župan. Čeprav v drugih družinah v tistih časih meso ni bilo pogosto na mizi, so ga pri njih jedli skoraj vsak dan, je pojasnila. »V čevljarski delavnici smo morali pomagati vsi člani družine. Pri delu je oče zahteval čisto tišino, zato smo bile enkrat s sestrami, ker smo se tako smejale in nas nikakor niso mogli umiriti, celo tepene.« Spominja se, da je bilo dela ogromno, tik preden so čevlje odpeljali na avtobus za Ljubljano, pa je bilo po njenih besedah v delavnici kot »sodni dan«. Imeli so tudi vajence in pomočnike in za vse je kosilo kuhala njena mama. »Vsak dan nas je bilo pri mizi vsaj petnajst.« Zelo živi so tudi njeni spomini na meščansko šolo, ki jo je obiskovala v Tržiču. Posebno se ji je vtisnilo v spomin zafrkavanje učiteljev, ker so jo nekoč zalotili pri kajenju na stranišču. »Sošolka, pri kateri so imeli doma gostilno, me je pripravila do tega, sama sem bila povsem nedolžna,« še danes ne more pozabiti krivice, ki se ji je zgodila.

Oddajte svoj komentar

Kranj 24°

zmerno oblačno
vlažnost: 65 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

12/26

četrtek

12/28

petek

15/18

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

IZLETI / Šenčur, 20. september 2018

Pohod po območju občine Šenčur

IZLETI / Kranj, 20. september 2018

Pohod na Gartnerkofel

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. september 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Naklo, 20. september 2018

S kolesom čez Rovte

/ Kranj, 20. september 2018

Kdo, če ne ti – kdaj, če ne zdaj?

RAZSTAVE / Cerklje, 20. september 2018

Razstava klekljanih čipk in fotografij

RAZSTAVE / Kranjska Gora, 20. september 2018

Karavanke – prostor povezav in razhajanj

IZLETI / Kranj, 22. september 2018

Pohod na Bivak II in Šplevto

 

 
 

 

 
 
 

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 22:04, 17. september

Pozdravljen_a gospa ali gospod Kitty!Jaz sem ta 'študentka', katere življenje vas tako zelo zanima, da bi k meni celo poslali 'ustrezne služ...

Valvasorjev dom spet najboljši / 16:10, 17. september

Ta Žirovnica ima res srečo, ker imajo najboljšega župana v SLO in najbolj poštenega, priljudnega. Ki nič ne skirva, vse objavlja in seznanja...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 15:51, 17. september

19 let ima Afganistanec, pa se je pred meseci poročil z Idrijsko študentko? Seveda iz ljubezni.....Kje in kako pa živita? Bi kdo od ustrez...

Poklon bazoviškim junakom / 16:24, 13. september

Večna slava junakom, kateri so se uprli fašistom in zato dali svoja življenja !!
Domobranči in belčki, požrite se od sramote slovenskega naroda !!

Odškodnina roparju banke / 11:03, 10. september

marker1, se strinjam z vami.