Zaradi civilne iniciative ustavili investicijo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Mainslider_za_GGedit / torek, 27. februar 2018 / 09:34  

Avstrijski Hasslacher je zaradi delovanja civilne iniciative ustavil desetmilijonsko investicijo v Lipu Bohinj. Modernizacija proizvodnje je nujna, opozarja direktor Alojz Burja.

Bohinjska Bistrica – Avstrijska skupina Hasslacher Norica Timber je leta 2015 ob povečanju svojega deleža v Lipu Bohinj na 75 odstotkov napovedala, da bo za investicije v lesnopredelovalnem centru v Bohinjski Bistrici v nekaj letih namenila kar deset milijonov evrov. Realizacija napovedanih investicij pa je po besedah direktorja podjetja Alojza Burje zdaj precej negotova, saj je večinski lastnik vlaganja v posodobitev proizvodnje ustavil, ker so ga negativno presenetile zahteve sosedov, ki so se v zadnjih letih začeli pritoževati zaradi hrupa.

»Zaradi aktivnosti civilne iniciative je avstrijski solastnik Hasslacher načrtovano investicijo ustavil oziroma o njej še razmišlja. Osebno mi je zaradi tega zelo žal, saj bi z desetmilijonsko investicijo zastarelo lupilno linijo zamenjali za novo, modernizirali bi mehanizirano lesno skladišče, hkrati pa bi kupili dodatno tračno žago, s katero bi zdajšnje kapacitete žage podvojili na 150 tisoč kubičnih metrov prežagane hlodovine na leto. Poleg tega bi investicija obsegala tudi moderno proizvodnjo pelet v količini 20 do 25 tisoč kubičnih metrov letno. To bi bila le prva faza, saj bi lahko kasneje v proizvodnjo dodali tudi druge končne proizvode, ne samo opažne plošče,« je razložil Burja, ki še vedno upa, da bodo načrtovano investicijo izpeljali.

Redne meritve hrupa

Po Burjinih besedah si v Lipu Bohinj, ki letos praznuje sedemdesetletnico delovanja, želijo mirnega sobivanja s sosedi, ki so sicer svoje hiše v bližini obrata postavili nekaj desetletij zatem, ko je bila tovarna že zgrajena v današnjem obsegu. Želi si dialoga z vsemi deležniki, pogreša pa aktivnejšo vlogo Občine Bohinj. »Pričakujem pa, da bodo pričakovanja sosedov realna, saj se je vendarle treba zavedati, da velik del dejavnosti izvajamo na odprtem prostoru. V zadnjih letih smo tudi sprejeli več ukrepov, da bi izboljšali pogoje za njihovo bivanje. Tako smo pred desetimi leti kupili zelo moderno švedsko kotlovnico, ki je emisije plinov in prašnih delcev zmanjšala na minimum, hkrati pa danes ta kotlovnica prispeva toploto za ogrevanje ožjega dela Bohinjske Bistrice, ki smo ga v letošnji kurilni sezoni začeli izvajati skupaj s Petrolom. Pogoji za bivanje sosedov pa bi se izboljšali tudi z modernizacijo žage z veliko večjimi kapacitetami, kar bi še zmanjšalo hrup,« je pojasnil. Ob tem opozarja, da v Lipu Bohinj redno izvajajo meritve emisij, posebej hrupa, do sedaj pa nobena od certificiranih meritev ni pokazala prekoračitev zakonsko dovoljenih nivojev hrupa. Burja se tudi čudi, ker občina turizem razvija ravno ob njihovem tovarniškem plotu. »V naši bližini je bil postavljen edini eko hotel v Sloveniji, pred desetletjem so zgradili še počitniško naselje Strženica. Turizem bi morali razvijati na bolj primernih lokacijah,« razmišlja.

Lani rekordno poslovanje

Poslovanje Lipa Bohinj se je sicer po krizi v letih 2010 in 2011, ko je podjetje viselo na nitki, zelo izboljšalo. »V kriznih letih, ko smo imeli tudi velike težave z zadostno oskrbo s hlodovino, smo se zato še tesneje povezali z avstrijskim partnerjem, ki je tedaj postal večinski lastnik. Z njegovo pomočjo smo težke čase preživeli, zadnja leta pa podjetje zelo uspešno deluje,« je povedal Burja, ki vidi dva glavna razloga za okrevanje podjetja. Prvi je ustanovitev lastne službe za odkup hlodovine od zasebnih posestnikov, ki zdaj zagotavlja redno oskrbo s hlodovino, drugi razlog je zunanji, saj je v kriznih letih propadel precejšen del zahodne konkurence, zlasti v Avstriji, Italiji in Nemčiji, tako da je po oživitvi trga v zadnjih letih povpraševanje večje od njihovih kapacitet. »Lansko leto smo proizvedli 1,5 milijona kvadratnih metrov opažnih plošč. Smo četrti največji proizvajalec v Evropi; vrednost prodaje je bila lani rekordna in je znašala 20,7 milijona evrov, dobiček pa je ocenjen na več kot 1,3 milijona evrov,« je Burja zadovoljen z lanskim poslovanjem.

»Zaradi dobre konjunkture tudi aktivno zaposlujemo, tako da danes v podjetju dela več kot 250 ljudi, v času krize pa jih je bilo 143. Skupaj z avstrijskim solastnikom smo torej zadovoljni s poslovanjem, tudi s prizadevnim kolektivom. Ostali smo eden redkih obratov za primarno predelavo lesa v Sloveniji, ki je v zadnjih letih močno zrasel in bi lahko še bolj, če bi imeli še večje proizvodne kapacitete. Zato smo lani šli v modernizacijo obreza opažnih plošč, v t. i. formatiziranje. Kupili smo tudi nov nakladalnik – viličar za manipulacijo s hlodovino. Za pomembnejši preskok pa potrebujemo še večje investicije, katerih usoda pa je žal negotova,« je še dejal.