Odpuščena predsednica sveta delavcev v Infrastrukturi Bled Marjana Mrak in njen sindikalni zastopnik Matej Jemec (na sredi) / Foto: Tina Dokl

Sindikati za zaščito žvižgačev

Sindikalisti so prepričani, da je bila nedavna krivdna odpoved zaposlitve predsednici sveta delavcev v Infrastrukturi Bled Marjani Mrak le povračilni ukrep vodstva zaradi njenega opozarjanja na nepravilnosti v podjetju.

Bled, Ljubljana – V javnem podjetju Infrastruktura Bled so prejšnji teden iz krivdnih razlogov odpustili predsednico sveta delavcev Marjano Mrak, tudi članico nadzornega sveta. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) oz. območni organizaciji ZSSS Gorenjske, kjer so tako kot Mrakova prepričani, da gre za povračilen ukrep zaradi njenega opozarjanja na nepravilnosti pri poslovanju podjetja, pozivajo odgovorne, naj odpoved zaposlitve prekličejo, pristojne organe pa, da ukrepajo. Obenem so opozorili tudi na problem odsotnosti pravne zaščite t. i. žvižgačev. Direktor Infrastrukture Bled Janez Resman odgovarja, da ni izvajal nikakršnih pritiskov nad delavko, ki je bila odpuščena zaradi večkratnih kršitev svojih pogodbenih obveznosti oz. obveznosti iz delovnega razmerja. Odvetnik odpuščene delavke Mirko Bandelj je že napovedal, da bodo odpoved izpodbijali po sodni poti, ker navedeni razlogi, četudi bi držali, ne morejo biti razlog za krivdno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Marjana Mrak je v torek na novinarski konferenci v prostorih ZSSS v Ljubljani razložila, da so se do tedaj normalni odnosi z direktorjem korenito poslabšali po avgustu 2016, ko je na nepravilnosti pri poslovanju podjetja, predvsem pa na neizvajanje javnega naročanja, opozorila nadzorni svet podjetja. »Že naslednji dan sem bila deležna pritiskov, ki jih danes lahko označim kot mobing,« je dejala. Med drugim naj bi ji direktor zagrozil, da bo prek poznanega odvetnika vplival na dodelitev otroka v njenem ločitvenem postopku. Pritiski so se nato po njenih besedah še stopnjevali s ciljem, da jo utišajo. Ti naj bi bili še zlasti intenzivni po lanskem septembru, ko je Komisija za preprečevanje korupcije, na katero je podala prijavo glede nepravilnosti pri javnem naročanju, objavila dokument, v katerem ugotavlja, da je Janez Resman kršil integriteto, ker je kot direktor družbe vede dopuščal nabavo vodomerov in pripadajoče opreme v skupni vrednosti 250 tisoč evrov (med oktobrom 2014 in junijem 2017) neposredno pri ponudniku Jordan, d. o. o., brez uvedbe ustreznega postopka javnega naročanja. Nazadnje ji je podporo odtegnil še predsednik reprezentativnega sindikata v podjetju Marko Vidic, ki naj bi podlegel ultimatu vodstva glede izplačila božičnice. Ta je bila potem štirikrat višja kot v prejšnjih letih, je dodala Mrakova, ki se je nazadnje s svojim problemom obrnila na območno organizacijo ZSSS Gorenjske.

Sekretar območne organizacije ZSSS Gorenjske in sindikalni zaupnik Matej Jemec je poudaril, da so z ugotovitvami KPK-ja in z izvajanjem mobinga nad Mrakovo seznanili tudi Janeza Fajfarja in Petra Torkarja, župana občin Bled in Gorje, ki sta lastnici Infrastrukture Bled, a se na njegove pozive po ukrepanju nista odzvala, na njegovo presenečenje sta januarja celo predlagala, da se direktorju izplača skoraj pet tisoč evrov nagrade za poslovanje, kar pa je nadzorni svet zavrnil.

Direktor Infrastrukture Bled Janez Resman je očitke o pritiskih zavrnil kot pavšalne in nekonkretizirane ter poudaril, da sploh ni bil neposredno nadrejen Mrakovi. Krivdno so jo odpustili potem, ko so po zagovoru Mrakove ob prejemu pisnega opozorila pred odpovedjo presodili, da obstajajo resni in utemeljeni krivdni razlogi, ki onemogočajo njeno nadaljnje delo. »Kot vsak delavec, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, ima tudi delavka možnost sodnega varstva pred delovnim sodiščem. V kolikor bo treba, je delodajalec pripravljen zakonitost podane odpovedi dokazovati na pristojnem sodišču,« je še sporočil.

Župana Fajfar in Torkar sta v imenu Sveta ustanoviteljev javnega podjetja pojasnila, da gre za razmerje med zaposlenim in delodajalcem, na katerega pa občini ne moreta vplivati, ker nimata ne statutarnih ne zakonskih pristojnosti. »Svet ustanoviteljev bo upošteval vsa pravnomočno ugotovljena dejstva v zvezi z gornjimi očitki glede ravnanja direktorja Janeza Resmana ter dosledno ukrepal v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih ustanovni akt in veljavna zakonodaja omogočata in nalagata ustanoviteljema,« sta sporočila.

Sindikati so ob konkretnem primeru opozorili tudi na problematiko t. i. žvižgačev. Sekretarka območne organizacije ZSSS Gorenjske in sekretarka Sindikata državnih organov Slovenije Ana Jakopič je tako vlado pozvala, naj končno sprejme sistemske rešitve za zaščito žvižgačev, če resno misli z izkoreninjenjem korupcije v državi.

Popravek

Popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek z naslovom: »Sindikati za zaščito žvižgačev«, objavljen 12. 2. 2018 ob 10.20 uri.

Ne drži navedba, da naj bi predsednik reprezentativnega sindikata v podjetju Infrastruktura Bled, Marko Vidic, podlegel ultimatu vodstva glede izplačila višje božičnice, in zaradi tega odrekel podporo Marjani Mrak. Izplačilo božičnice in višina le te nista v ničemer povezana z gospo Mrak, še manj pa je bila višja božičnica dogovorjena ob ultimatu, da Vidic Mrakovi odtegne podporo. Vidic si ves čas svojega dolgoletnega sindikalnega delovanja prizadeva za spoštovanje pravic delavcev, pri tem pa vedno deluje v skladu z visokimi etičnimi, moralnimi vrednotami in v skladu s svojimi strokovnimi prepričanji. V primerih, ko gre za upravičene in zakonite interese delavcev, Vidic delavcem vedno stoji ob strani in jim nudi vso osebno in strokovno podporo ter pomoč. Tako je bilo tudi v primeru Mrakove, in sicer vse do trenutka, ko je Mrakova prekoračila svoja pooblastila, ki jih je imela kot članica sindikata, njena dejanja pa so začela negativno vplivati tako na zaposlene kot na sam ugled in dobro ime podjetja. Takrat so navzoči člani reprezentativnega sindikata podjetja Infrastruktura Bled soglasno sprejeli sklep, da se Mrakovo izključi iz sindikata, hkrati pa so podali zahtevo za njen odpoklic z mesta članice in predsednice sveta delavcev.

Marko Vidic,

zanj po pooblastilu Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, o.p., d.o.o.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno oblačno
vlažnost: 100 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

16/26

torek

15/29

sreda

16/30

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

IZLETI / Kranj, 18. junij 2019

Kolesarski izlet

OBVESTILA / Šenčur, 18. junij 2019

Zeliščarski raj v slovenski Istri

PRIREDITVE / Kranj, 18. junij 2019

Aktivnosti medgeneracijskega centra

IZLETI / Naklo, 19. junij 2019

Dolga njiva

IZLETI / Kranj, 20. junij 2019

Na Polško planino

PRIREDITVE / Šenčur, 21. junij 2019

Letni koncert Pihalnega orkestra občine Šenčur

IZLETI / Kranj, 22. junij 2019

V Bosno in Hercegovino

IZLETI / Kranj, 22. junij 2019

Na turi v Bosno in Hercegovino

 

 
 

 

 
 
 

Smo aktivni upokojenci / 16:20, 17. junij

Druženje z upokojenci se mi zdi v dobi interneta popolnoma nepotrebno.Ma kdo jih bo pa poslušal, so pametni, da jim kar škodi.Greš na intern...

Peš s Triglava do Ohrida / 15:49, 17. junij

Jugoslavija živi samo še v Sloveniji. Na Balkanu so jo že nekaj let nazaj pokopal. Upam, da ne bo preveliko razočaranje za Poldeta. Srečno po vukojebini.

Praznovanje treh uspešnih brezjanskih društev / 14:48, 17. junij

PGD Brezje?
A jih ne varuje Marija?

Peš s Triglava do Ohrida / 14:43, 17. junij

A je šel na Triglav tudi z vozičkom?
Na fotografiji ga ne vidim.

Industrija se zaveda sprememb / 12:25, 17. junij

Dobra slika. Marjan razmišlja kako bi to zadevo montral na svojega fergusona.

Industrija se zaveda sprememb / 08:46, 17. junij

Se še spomnim socializma, ko je bil na takih fotografijah Tito.
Imel je vedno tako faco, da se je zdelo, da ga materija zanima.

Rodbina, ki je zaznamovala Preddvor / 21:28, 16. junij

Takšnega ovčarja je imel tudi Tito. Tito je vedel, da se na Nemce lahko vedno zaneseš. Wurzbachem želim lepe urice v bivši domovini. Dlje verjetno tudi ne želijo biti v deželi rdeče zvezde.