Islandci nedosegljiv zgled

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 13. januar 2018 / 10:04  

Pri pregonu bančnega kriminala si za zgled radi jemljemo Islandijo, ki se ji je leta 2008 bančni sistem popolnoma sesul, v naslednjih letih pa je za razliko od mnogih drugih držav odločno in intenzivno obračunala s spornimi poslovnimi praksami v bančništvu, ki so privedle do finančne in bančne krize. Ustanovili so poseben organ za pregon bančnega kriminala, ki je dosegel obsodbe več kot tridesetih goljufivih bančnikov, med njimi so bili tudi vodilni možje treh največjih bank v državi.

Omenjene obsodbe islandska sodišča resda niso izdala kar čez noč, saj so za izvedbo vseh sodnih postopkov potrebovala približno osem let, vendar pa ni dvoma, da si bomo v Sloveniji za kazenskopravno procesiranje osumljencev bančnega kriminala vzeli precej več časa. Pred kratkim je bila namreč pravnomočno potrjena šele prva zaporna kazen za katerega od slovenskih bančnikov, osumljenih bančnega kriminala. Gre za nekdanja vodilna v Factor banki Dušana Valenčiča in Borisa Pesjaka, ki ju je sodišče zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kaznovalo na petnajst mesecev zapora.

Čeprav se je na sodišču doslej končalo še nekaj drugih kazenskih postopkov zaradi oškodovanja bank, ni dvoma, da je dosedanji izkupiček kazenskega pregona odgovornih za bančni kriminal zelo pičel. Doslej je bil namreč v »bančnih zadevah«, ki jih vodi specializirano državno tožilstvo, poleg že zgoraj omenjenih pravnomočno obsojen samo še en bančnik, a na podlagi sporazuma o priznanju krivde »zgolj« na pogojno kazen. Še enega bančnika so obsodili na štiriletno zaporno kazen, vendar sodba ni pravnomočna, v eni kazenski zadevi pa so bili trije bančniki oproščeni očitkov tožilstva, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Obsodilne sodbe so bile izdane tudi zoper tri nebančnike (med njimi je tudi zoper Bineta Kordeža).

Specializirano državno tožilstvo sicer trenutno obravnava še okoli 90 odprtih zadev bančnega kriminala. Pri tem se skoraj 50 zadev nahaja šele v fazi predkazenskega postopka, v fazi preiskave pa je trenutno 21 zadev zoper skupno 87 obdolženih fizičnih in pravnih oseb, od tega zoper 65 oseb, ki so bile v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposlene znotraj bančnega sektorja. Skupna škoda, ki naj bi jo osumljenci povzročili bankam, po izračunih tožilstva znaša slabih 195 milijonov evrov. V fazi po vložitvi obtožnega akta pa se ta čas nahaja 11 zadev zoper skupno 48 oseb (od tega zoper 25 bančnikov), ki naj bi bankam povzročili blizu 105 milijonov evrov škode.