Noro ga je strah

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 4. januar 2018 / 11:28  

Mlajši gospodič pripoveduje o nenadnih navalih strahov, ki pridejo zvečer. Čez dan opravlja šolske obveznosti, zvečer zaradi strahu pred nespečnostjo in šolskimi ocenami ne more zaspati. Poloti se ga čuden nemir, stiska ga v prsih, srce pospešeno razbija ali pa mu krči srce. O podobnih valovih raznih strahov pripovedujejo ljudje v vseh starostnih skupinah, neodvisno od spola, izobrazbe, socialnega statusa. Imamo na izbiro: ali se soočimo in premagamo te strahove, kar vzame veliko časa in energije, ali pa jih vse življenje odganjamo: tako da ne mislimo nanje, tako da se z nečim zamotimo, da pretirano tečemo ali kolesarimo, tako da vzamemo kakšno tableto … Vsak zase ve, kaj je zanj najboljše. Ne govorimo še o paničnih napadih, vendar le o močnih navalih strahov, ki jih na neki način še sami lahko obvladujemo (že leta in leta).

Lahko pa se lotimo tega tudi takole. Najprej je treba izključiti kakršnokoli fizično okvaro ali obolenje na telesu, zato obiščimo osebnega zdravnika. Če je telo zdravo, prevzemimo vajeti v svoje roke. Prvič: Najprej opazujmo svoje telo – stiska me v prsih, srce malo hitreje razbija, krči mi srce, pogledujem levo in desno … Ta stanja ne le niso prijetna, so zelo moreča in zdi se nam, da ne bomo mogli s tem vzdržati. Pričnimo opazovati, kako nam reagira telo. Na začetku samo to. Ko pridejo ti strahovi, ni pomembno, od kod so prišli, vemo le to, da so v meni. Drugič: Lahko pričnemo razmejevati te strahove, ker zagotovo niso vsi moji. In po daljšem času opazovanja reakcij lastnega telesa si pričnemo dopovedovati, da ti strahovi niso naši, in jih z mislimi pošljemo nazaj, od koder so prišli. Strahovi (in druga čustvena stanja) se pretakajo med ljudmi – tako smo ustvarjeni. Ni nam treba prevzemati strahov drugih ljudi. Zato naredimo razmejitve. To ni moje in naj gre nazaj, od koder je prišlo. Čeprav zveni čudno, deluje. Tretjič: Zelo pomagata meditacija ali molitev. Ali kot mi ustreza. Oboje pomirja in oboje pomaga umiriti močne in neprijetne telesne reakcije. Nekaterim bolj pomaga meditacija, npr. osredotočenje nase ob sveči, drugemu molitev rožnega venca, vzhodnjaki imajo tudi t. i. molilne mlinčke. Ob ponavljanju besed se pomirimo. To človek ve že tisočletja, le v zadnjih petdesetih letih smo pozabili, in kot kaže, telefoni ne bodo mogli nadomestiti preprostih stvari. Četrtič: Izkazovanje hvaležnosti nam bo pomagalo. Ko smo hvaležni, se nam veča lastna vrednost, sebe doživljamo kot več kot le skupek strahov. Jaz sem nekaj velikega, ker mi je veliko podarjenega. Hvaležen sem za ljudi, ki so naredili posteljo, na kateri spim, za les, da so lahko izdelali posteljo, za drva, ki grejejo našo peč, za pamet, da lahko opazujem sebe, za pižamo, v kateri spim … Več hvaležnosti nam da zavedanje, kako velik dar samemu sebi smo. Nadaljujemo.