Decembrske prireditve

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / sreda, 13. december 2017 / 14:14

December je za nas najbolj naporen mesec. Naporen glede popoldanskih nastopov, prireditev, vsega, kar pač popoldne imamo. Enkrat smo nastopajoči, drugič obiskovalci predstav. Vsi otroci so vključeni v vaški KUD, ki je zelo dejaven. Decembra in po potrebi še celo leto igrajo otroško predstavo, v februarju je proslava in poleti velike igre zunaj na kmečkem posestvu. Tako negujemo in gojimo podeželsko kulturo, društva so dejavna, otroci so zaposleni in starši zadovoljni. Presrečni. Decembra imajo prodanih 13 predstav za različna društva, organizacije in podjetja, kot srečanje za otroke zaposlenih z obiskom Miklavža ali Božička. Dedka Mraza skoraj ni več. Kako se ti časi spreminjajo in kar je prisilno uvedenega, ne zdrži dolgo.

Najbolj je zabavno, ko naročila za decembrske predstave v KUD-u sprejmejo že avgusta. Podjetja rezervirajo datume in vprašajo, katero igrico pa imate letos. Žal še ne vemo. Hvala za naročilo in zagotovo pridemo. In tako gre vsako leto znova in znova. Letošnja igrica je Od kod si, kruhek? Govori o deklici, ki je v žemljici našla prstan in se podala na dolgo pot iskanja lastnika prstana. Pot jo je prinesla k trgovcu pa k peku, mlinarju in nazadnje h kmetu. Kmet je izgubil prstan, ki gre po družini od očeta na sina. Zelo je bil vesel, ker ga je deklica prinesla nazaj. Otroci pojejo in tudi plešejo, igrajo. Sami naredijo sceno, poiščejo glasbo, pripravijo osvetlitev. Veliko dela, vendar je ekipa utečena in usklajena. Za Niko je to prva režija in Eva igra mlinarico. Vsa ta ekipa potrebuje prevoz, veliko je opreme pa igralcev in drugih. Zelo priročen je kombi, in odkar otroci igrajo, damo na razpolago svoj kombi. Čisto na začetku je vozil eden od naju z Janezom. Predstav je vsako leto več in preprosto ne moreva biti toliko popoldnevov odsotna. Tako vozijo kombi odrasli člani ansambla. Pridejo po kombi, pustijo pri nas svoj avto, če ga slučajno kaj potrebujemo, in ga pripeljejo nazaj. Marsikdo mi reče: A kar zaupaš avto, in to kombi, te ni nič strah? Ne, ni me strah. Fantje so zaupanja vredni ljudje, eden je poklicni gasilec. Kdo pa se zanalašč zaleti? Nihče. In če se zgodi nesreča, se lahko meni ali komu drugemu ravno tako. Pravzaprav sem jim zelo hvaležna, ker so otroci lahko del vse te ekipe. Za vsak krožek ali trening in glasbeno šolo plačujemo vadnine, članarine … Za igranje v KUD-u ne plačamo nič. Torej je najmanj, kar lahko damo, pomoč s prevozom. Pa vendarle vsi starši ne razmišljajo tako. In pravzaprav še najraje posodim avto. Tega zagotovo dobiš nazaj. In potem so tu koncerti in nastopi v glasbenih šolah, pa dobrodelni večeri. Želim si, da bi obiskala kakšen koncert, ki bo povsem po mojem izboru in okusu, da ne bom le v vlogi matere nastopajočih. In vendar je gledati in spremljati nastope svojih otrok sreča, radost in veselje. Vse in še več v enem.

Naj torej uživam v tem, dokler časa traja.