Miramar

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: / nedelja, 19. november 2017 / 13:13  

Pozlačen in posrebren novembrski dan. Skupina dobrih znancev se sprehodi od nekdanjih konjušnic gradu Miramar, kjer si je napasla oči na razstavi Il Liberty, na dvestotih predmetih Muzeja za uporabno umetnost iz Prage, do samega gradu. Petek. Le redki obiskovalci. Neverjetna tišina. Le plivkanje morja in neobičajna molčečnost galebov, ki se umivajo v plitvini, pijejo iz prosojne lužice sladke vode ali pa so miniaturna straža na nizkih skalah. Grad nadvojvode Maksimiljana, mlajšega brata cesarja Franca Jožefa, ki je bil poveljnik majhne avstro-ogrske vojne mornarice in v letih 1864–1867 cesarost Mehike. Kljub nazivu pa Maksimiljan ni bil navdušen vojak, v mladih letih so ga bolj zanimali jeziki, saj se je poleg nemščine učil še francosko in angleško, italijansko in špansko pa tudi poljsko in češko … Bil je zaljubljen v morje in si je sezidal sanjski grad šest kilometrov severozahodno od Trsta. V njem vse spominja na ladjo. Napoleon III., ki je stremel, da bi Mehika postala cesarstvo, naslonjeno na Francijo, ga je nagovoril, naj sprejme prošnjo nazadnjaških mehiških velmož in generalov in se da oklicati za mehiškega cesarja. Maksimiljan je imel rad udobno življenje, bil je uglajen možak, ki si je na prejšnjih potovanjih po Južni Ameriki bržda nakopal spolno bolezen in z ženo, belgijsko princeso Charlotto ni mogel imeti otrok. Ko sta s fregato Novarra priplula v Mehiko, od obljub Napoleona III. ni ostalo kaj dosti. Mehičani so podpirali zakonito izvoljenega predsednika Benita Juareza, ki je bil indijanskega rodu. Maksimiljana so poleti 1867 zajeli v Queretaru in ga obsodili na smrt z ustrelitvijo … Podrobnosti so dostopne v veličastnem serialu stripa Zorana Smiljanića in Marjana Pušavca Meksikajnarji.

Mehiška solata

Za 4 osebe potrebujemo: 2 zrela avokada, 1–2 žlici limoninega soka, 1 čebulo, 5 paradižnikov, 300 g kuhanega fižola različnih vrst, 5 žlic oljčnega olja, čilijevo olje po okusu, 1 konico suhega čilija, 2 žlici koriandra ali peteršilja, sol, koruzne tortilje.

Avokado prerežemo na pol, izdolbemo peško in ga narežemo na ploščke. Mesnat paradižnik umijemo in ga narežemo na tenke režnje.

Čebulo tenko nalistamo. Dodamo fižol in previdno zmešamo.

Iz limoninega soka, oljčnega olja, sesekljanega koriandra oziroma peteršilja in soli zmešamo preliv. Čili dodamo po okusu. Prelijemo solato in ponudimo s koruznimi tortiljami.

Sardelni namaz

Zanj potrebujemo: 1 žlico sardelne paste ali drobno sesekljanih inčunov v olju, 100 g mazljivega sira, 2 žlici masla, ščep popra, sol po okusu.

V olje vloženi inčuni so po navadi dovolj slani, zato dodatne soli skoraj ne potrebujemo. Dobro zmešamo sardelno pasto, mehko maslo in sir ter dodamo poper.

Ponudimo z bageto.

Česnov namaz

Zanj potrebujemo: 100 g trdega pikantnega sira, 2 žlici majoneze, 3 stroke česna, sol po okusu, ščep mlete ostre ali sladke paprike po okusu.

Sir drobno naribamo, česen dobro stremo in zmešamo z majonezo. Vmešamo papriko. Ponudimo s kmečkim kruhom.

Okus česna omilimo, če neolupljene stroke podušimo na malo olja. Ko zadišijo, jih odcedimo na kuhinjskem papirju, olupimo in stremo.