Smeh je univerzalni jezik

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 5. november 2017 / 21:21  

Stand up komik Tin Vodopivec se ta čas pospešeno pripravlja na poseben izziv, ki ga čaka v začetku decembra: v sedmih zaporednih dneh bo nasmejal občinstvo v sedmih državah, in to v sedmih različnih jezikih. Nastopil bo v Londonu, Parizu, Berlinu, Varšavi, Skopju, Beogradu in Ljubljani. Zaključni nastop bo imel 7. decembra pred domačim občinstvom v Cankarjevem domu, kjer se mu bosta pridružila tudi Boris Kobal in Uroš Kuzman. Cilj projekta 777 je pokazati, da je smeh univerzalni jezik, pravi Tin. Priljubljeni komik s kranjskimi koreninami je na sceni enajst let in je v tem času nanizal več kot 1500 nastopov. Gostoval je tudi na številnih tujih odrih: v Los Angelesu, Helsinkih, Stockholmu, Dunaju, Budimpešti, vseh večjih mestih na Balkanu, nedavno je zabaval celo Afričane …

Pred vami je poseben izziv: projekt 777. Od kje ideja zanj?

»Želel sem narediti nekaj izjemnega, nekaj malo norega! Razmišljal sem o tem, kaj bi me motiviralo, kako bi naredil zahteven projekt, ki bi imel širši smisel za svet in česar pred mano ni storil še nihče. Glede na to, da sem do sedaj že redno nastopal v srbohrvaščini in angleščini, poskušal tudi nekaj v francoščini, me je nekega dne prešinilo – če že nastopam recimo v treh jezikih, zakaj ne bi kar v sedmih, da bo res žur.« (smeh)

Izvedbo projekta ste sprva napovedovali že za lanski november. Verjetno je zahtevnejši, kot ste predvidevali?

»Najtežji del so logistične komplikacije. Najti partnerje v vseh državah, ki bodo kos nalogi, ki mi bodo pripravljeni pomagati in se uskladiti. Namreč cilj projekta je, da prav vsak dan, v sedmih zaporednih dneh, nastopam v drugem mestu. Kar pomeni, da mora biti v vseh teh mestih na točno ta dan organiziran večer stand up komedije. In tu postane zanimivo …«

Verjetno je zanimivo tudi učenje tujih jezikov. Katerih se učite na novo?

»V šoli sem se najprej učil nemščino in angleščino, potem še francoščino. Oče je rojen v Makedoniji, tako da pravijo, da imam makedonščino že malo v krvi, a je prej nisem nikoli govoril. Čisto na novo se učim poljsko. Vemo pa, da je jezik živ organizem, in če ne vadiš redno, ga hitro pozabiš. Tako smo morali iti skozi ‘šnelkurs’ vseh glavnih pravil in fraz, sledilo je še piljenje mojih nastopov. Tudi s publiko rad komuniciram, tako da moram še posebej vaditi tudi ta del.«

Kje boste začeli turnejo in kako bo potekala? Verjetno bo precej naporna?

»Bo kar naporno, ja, a se veselim. Zdaj sem ravno v fazi, ko je toliko dela, da si samo želim, da je čimprej mimo. (smeh) Začeli bomo po nekdanji Jugoslaviji, potem pa sledijo London, Berlin, Varšava in Pariz.«

Katero občinstvo bo najtežje nasmejati?

»Britanci so narod z največ tradicije v komediji in tudi eden največjih ‘dobaviteljev’ komedije v svetu. Njih je še posebej težko nasmejati, ker so ‘vse že videli’. (smeh) Tudi Parižani veljajo za zadržane, ampak veliko je tudi odvisno od tega, kje nastopaš in za kakšno publiko. Predvidevamo, da bodo gledalci tokrat bolj urbani, mogoče malce mlajši in jim bo zanimivo dejstvo, da neki Slovenec nastopa v njihovem jeziku.«

S kakšnim materialom se odpravljate na turnejo?

»Cilj je pokazati, da je smeh univerzalni jezik, tako da bo glavnina programa v vsaki državi enaka, dodane pa bodo seveda lokalne specifike, značilne za vsako državo. Kot zanimivost lahko povem, da na Poljskem beseda čipka pomeni ženski spolni organ. Zdaj si pa predstavljajte, kako se počutijo Poljaki, ko pridejo v Slovenijo in jim povemo, da je Idrija znana po čipki in da imamo celo festival čipke.«

Kako nastaja material za tuje občinstvo? Se posvetujete tudi s kolegi v tujini?

»Ja, ravno te dni moram poslati posnetek svojega nastopa na Poljsko kolegu komiku, da mi bo svetoval, kako in kaj … Če prav izgovarjam in če razume vse šale.«

Dejali ste, da se takega izziva ni lotil še nihče. Gre torej v Guinessovo knjigo?

»Smo kontaktirali Guiness, a so nam zavrnili projekt, češ da tega ne smatrajo za rekord. Ker ko pa nekdo vleče kamion po ulici – to pa je izziv!«

Pred kratkim ste nastopili tudi na mednarodnem izboru najboljših komikov v Južni Afriki. Kakšna izkušnja je bila to? S čim ste nasmejali Afričane?

»Bila je fantastična izkušnja in dober uvod v moj izziv 777. V Afriki sem malce testiral program in šale za decembrski projekt. Najbolj smo se smejali šalam, povezanim s seksom in sosedskimi odnosi.«

Je bil to vaš prvi nastop v Afriki?

»Tako je.«

Zabavali ste tudi že Američane, katera bo naslednja celina?

»Mogoče Azija. Imam nekaj prijateljev komikov v Maleziji in na Filipinih in se bomo morda kaj dogovorili. Opcija je tudi Kolumbija in Brazilija, ampak se bom moral prej naučiti še špansko.«

Vidim, da zelo radi nastopate v tujini. Kaj vas žene k temu?

»Vse po malem. Malo to, ker sem edini toliko nor, da se v to sploh spušča. Po drugi strani pa ti takšni nastopi širijo obzorja, spoznavaš komike iz celega sveta in različno občinstvo, potuješ in hkrati širiš svojo bazo. V Južni Afriki so se nam ravno ‘pritoževali’, kako je Cape Town majhno mestece, ker ima ‘samo’ štiri milijone prebivalcev.«

Za vami je letos že več uspešnih projektov, med drugim soorganizacija desetega Panč festivala, v Sloveniji ste gostili vrhunske tuje komike, sedaj vas čaka projekt 777 ... Česa se boste lotili prihodnje leto?

»Trenutno projekt 777 zahteva ves moj čas in energijo, vseeno pa že malo pogledujem k 2018 s celim kupom načrtov.«