Pisateljska postaja na Kostanjah

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: / sobota, 21. oktober 2017 / 12:10  

Slovenska pisateljska pot z nad sto postajami v krajih in na hišah, kjer so se rodili ali so delovali slovenski pisatelji, ima svoj del tudi na Koroškem. Pred dvema letoma je Društvo slovenskih pisateljev na Koroškem v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije z namestitvijo spominske plošče Valentinu Polanšku na pročelju ljudske šole na Obirskem, kjer je živel in deloval, začelo koroški del poti. V začetku oktobra pa jo je nadaljevalo na zahodnem delu dvojezičnega ozemlja v idilični vasi Kostanje/Koestenberg nad Vrbo pri Vrbskem jezeru. Kostanje oziroma bližnje vasi Drabosinje in Zgornja vas sta rojstna kraja dveh pomembnih slovenskih kulturnikov na Koroškem, ki sta delovala v različnih časovnih obdobjih.

Andrej Šuster - Drabosnjak (1768–1825) se je kot preprost kmečki fant naučil brati in pisati. Govoril je oba jezika: slovenskega in nemškega. Imel je izjemen talent za pisanje, za zbiranje starega ljudskega gradiva, za vsebine, ki so jih imeli takratni ljudje radi. Pisal je igre oziroma pasijone o Jezusovem trpljenju, ki so se ohranili do danes. Bil je »bukovnik«, kot so dejali nešolanemu literatu. Po njem so imenovali pred 25 leti odprt Etnološki muzej Kostanje – kraj spomina in učenja. Urejen je v župnijskem gospodarskem poslopju.

Drugi Andrej, pesnik in prevajalec Andrej Kokot (1936–2012), pa je opisovalec težkih časov za Slovence na Koroškem, ki jih je sam tudi doživljal. Njegova družina je bila izseljena v nemško taborišče. Po vojni se je preživljal z najrazličnejšimi deli, ob njih študiral in pisal ter postal opazen član slovenske pisateljske družbe doma in na tujem.

Pred Etnološkim muzejem Kostanje spominja na oba pomembna koroška Slovenca tabla Slovenske pisateljske poti. Na odprtju so sodelovali šolarji iz Vrbe in Drabosnjakov daljni sorodnik Aleks Šuster iz Rožeka s svojim pevskim zborom. Vse, ki smo ta dan prišli na Kostanje, pa sta nagovorila predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak in skrbnik Drabosnjakovega muzeja Ernest Dragaschnig in predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Niko Kupper. Milka Kokot, soproga pokojnega pesnika Andreja Kokota (doma je iz Žabnice), pa je muzeju podarila izvirnik Drabosnjakove Igre Kristusovega trpljenja, ki ga je hranila Andrejeva mama Magdalena.